Obdelava podatkov o predhodnih zaposlitvah pri medicini dela + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.08.2011 Številka: 0712-1/2011/2100 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje glede obdelave osebnih podatkov zaposlenih s strani zdravstvenih ustanov in delodajalcev. Psihologi v okviru zdravniških pregledov pred zaposlitvijo zbirajo in beležijo tudi vsa dejstva v zvezi z vsemi preteklimi zaposlitvami posameznika. Zanimajo jih podjetja, kjer ste bili v preteklosti zaposleni, koliko časa je trajala vaša zaposlitev v vsakem od posameznih podjetij ter razlog prenehanja delovnega razmerja za vsako zaposlitev posebej. Vprašanja se nanašajo na vse vaše zaposlitve, tudi na tiste pred več deset leti. Na vaše pripombe v zvezi z zbiranjem takšnih informacij vam psihologi običajno odgovorijo, da le izpolnjujejo zahteve bodočih delodajalcev. Menite, da za zbiranje navedenih informacij zdravstvene institucije nimajo ustrezne zakonske podlage, kar velja tudi za potencialne delodajalce, če pa zakonska podlaga obstaja, nas prosite, da vas s tem seznanimo. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
- Delodajalec lahko obdeluje podatke o vaših prejšnjih zaposlitvah, če so le-te pogoj za opravljanje dela (npr. 10 let izkušenj na določenem področju) oz. izkazujejo vašo upravičenost, da opravljate to delo (vaše izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta). Vendar pa lahko delodajalec te podatke pridobiva le neposredno od vas ne pa tudi od tretjih.
- Pooblaščeni zdravnik medicine dela nima pravne podlage za pridobivanje podatkov o tem, kje je bil posameznik predhodno zaposlen, morda pa bi lahko imel pravno podlago za pridobivanje podatkov o trajanju predhodnih zaposlitev posameznika in razlogih za prenehanje, če bi bili ti pomembni za oceno tveganja. Vsekakor pa tudi teh podatkov pooblaščeni zdravnik medicine dela ne sme posredovati delodajalcu, saj mu mora posredovati le končno oceno tveganja s predlogi ukrepov.
- Obdelava osebnih podatkov, kot jo opisujete, bi bila lahko dopustna, če bi bila potrebna za oceno izpolnjevanja posebnih pogojev za zaposlitev, ko je njihovo izpolnjevanje ali neizpolnjevanje odvisno od presoje zdravnika. Ker nam niste povedali, za kakšno delovno mesto in razpisne pogoje gre, vam bolj natančnega mnenja ne moremo dati. O b r a z l o ž i t e v: V konkretnem primeru se postavljata dve vprašanji – ali ima zdravnik pravno podlago za obdelavo podatkov o vaših prejšnjih zaposlitvah in ali ima takšno pravno podlago vaš delodajalec.
- Delodajalec Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov daje
- čl. ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Iz vašega dopisa ni razvidno, ali vas zanima obdelava podatkov v javnem ali zasebnem sektorju, zato Pooblaščenec navaja obrazložitev za oba primera. In sicer pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa
- člen ZVOP-1, po katerem se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V javnem sektorju pa se lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov za zasebni sektor je podana v
- čl. ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Poleg tega se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Zakonsko podlago v smislu
- odst.
- in
- člena ZVOP-1 v obravnavanem primeru predstavljata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 40/06, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/2006, 103/2007, 45/08; v nadaljevanju ZDR). ZEPDSV določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago. Tako so evidence, ki jih morajo delodajalci voditi v skladu ZEPDSV, izrecno določene v
- čl. tega zakona,
- čl. pa določa še njihovo vsebino. Iz določb navedenega zakona ne izhaja pravna podlaga za delodajalca, da obdeluje podatek o predhodnih zaposlitvah zaposlenega. ZDR pa v prvem odstavku
- členu določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pri tem pa je treba upoštevati tudi določbe ZDR o kandidatih za delovno mesto. Glede na določbe
- člena ZDR namreč lahko delodajalec od kandidata zahteva predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Kandidat pa mora v skladu z
- čl. ZDR pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik. Kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Glede na navedeno, torej delodajalec lahko obdeluje podatke o prejšnjih zaposlitvah kandidata za delovno mesto, če so le-te pogoj za opravljanje dela (npr. 10 let izkušenj na določenem področju). Enako velja tudi za zaposlenega – če je posameznik zaposlen na delovnem mestu, za katerega so potrebne določene izkušnje, lahko delodajalec obdeluje podatek o njegovih prejšnjih zaposlitvah, če so te pomembne za opravljanje dela posameznika oz. izkazujejo upravičenost zaposlenega, da opravlja to delo (njegovo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta). V tem primeru bi namreč šlo za podatek, ki je v zvezi z delovnim razmerjem oz. je potreben zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Vendar pa Pooblaščenec meni, da glede na navedene določbe ZDR gre za podatke, ki jih lahko delodajalec pridobiva le neposredno od zaposlenega oz. kandidata ne pa tudi od tretjih oseb (npr. medicine dela).
- Medicina dela V skladu s
- členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, v nadaljevanju: ZVZD-1) mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, v podzakonskem aktu predpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov. V skladu z določbami
- člena ZVZD-1 pa zdravstvene preglede delavcev iz
- člena izvaja izvajalec medicine dela. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/2002, 29/2003, v nadaljevanju Pravilnik) podrobneje določa vrste, obseg in vsebino preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter način in roke za opravljanje teh pregledov. Glede na določbe
- člena Pravilnika se s predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom ugotavlja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu. Predhodni preventivni zdravstveni pregled v skladu s
- členom Pravilnika obsega: anamnezo (delovna, družinska, socialna, osebna), klinični pregled z osnovno biometrijo (telesna masa, telesna višina, indeks telesne mase), osnovne laboratorijske preiskave krvi (SR, L, E, Hb, Ht, MCV, krvni sladkor) in urina (beljakovine, sladkor, bilirubin, urogen in sediment), radiografijo prsnih organov, če obstajajo zdravstveni razlogi, testiranje osnovnih vidnih funkcij in preiskavo sluha s šepetom, druge usmerjene preglede in preiskave, ki so potrebni za ugotovitev zdravstvenega stanja delovne zmožnosti glede na dejavnike tveganja pri delu (zahteve, obremenitve in škodljivosti pri delu) ter zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Natančnejši obseg in vsebina preventivnih zdravstvenih pregledov sta glede na drugi odstavek
- člena v prilogi I Pravilnika. V navedeni prilogi je pod rubriko 3 pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu – psihične zahteve in obremenitve navedeno preverjanje kognitivnih, psihosenzornih, psihomotornih in emocionalnih zahtev in obremenitev. V okviru le-teh zdravnik opravi psihološki pregled, usmerjen na izpostavljene kognitivne, senzorne oz. reaktivne funkcije v oceni tveganja oz. usmerjeni psihološki pregled glede na identificirane stresorje v oceni tveganja. Glede na navedeno, torej Pravilnik ne določa, da mora zdravnik ugotavljati, kje vse je bil predhodno posameznik zaposlen, za koliko časa in kakšni so bili razlogi za prekinitev delovnega razmerja. Morda bi bili vprašanji o tem, koliko časa je posameznik zaposlen pri posameznem podjetju in zakaj je delovno razmerje prenehalo, še pomembni z vidika psihološke ocene posameznika. Vendar pa Pooblaščenec ne vidi, na kakšni pravni podlagi bi zdravnik pridobival podatke o tem, pri katerih podjetjih je bil posameznik prehodno zaposlen. Obdelava osebnih podatkov, kot jo opisujete, bi bila lahko dopustna, če bi bila potrebna za oceno izpolnjevanja posebnih pogojev za zaposlitev, ko je njihovo izpolnjevanje ali neizpolnjevanje odvisno od presoje zdravnika. Ker nam niste povedali, za kakšno delovno mesto in razpisne pogoje gre, vam bolj natančnega mnenja ne moremo dati Po vsakem opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu pooblaščeni zdravnik v skladu z določbami
- člena Pravilnika izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja, ki ga posreduje delodajalcu. O ugotovitvah preventivnega zdravstvenega pregleda mora pooblaščeni zdravnik obvestiti tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika. Posledično torej tudi, če bi pooblaščeni zdravnik imel pravno podlago pridobiti podatke o tem, kje vse je bil predhodno posameznik zaposlen, za koliko časa in kakšni so bili razlogi za prekinitev delovnega razmerja, nima pravne podlage za posredovanje teh podatkov delodajalcu. Delodajalec namreč lahko prejme le končno oceno izpolnjevanja zdravstvenih zahtev, ne pa tudi vseh podatkov, pridobljenih v okviru pregleda. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026