Obdelava video posnetka s strani delodajalca in osebni podatki, ki jih delodajalec lahko zbira + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.09.2006 Številka: 0712-164/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor, Delovna razmerja Spoštovani,dne 03.09.2006 smo po elektronski pošti prejeli vaše vprašanje v zvezi z videonadzorom na delovnem mestu. Navedli ste, da je v službenih prostorih prišlo do poškodbe inventarja. Delodajalec je uporabil videoposnetek kot dokaz, da ste poškodbo storili vi in vam zato izdal opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. V zvezi s tem ste spraševali:
- Ali je predstojnik prekoračil svoja pooblastila, ko je uporabil videoposnetek in vam izdal opomin pred odpovedjo delovnega razmerja in kako lahko sprožite ustrezne ukrepe za zaščito svojih pravic ter kakšna je vloga Informacijskega Pooblaščenca pri temu?
- Katere podatke lahko predstojnik zbira o zaposlenih in ali lahko zbira tudi podatke o storjenih napakah posameznika, vključno z datumom in uro.Opozarjamo vas, da lahko zavezujoča mnenja glede posameznih določb zakona daje le Državni zbor RS, zavezujoče odločitve v konkretnih primerih pa so v pristojnosti sodišč. Zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi sedme točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pod 1 Uvodoma vam želimo na kratko predstaviti ureditev varstva osebnih podatkov v primeru videonadzora na delovnem mestu.Videonadzor je posebna oblika obdelave osebnih podatkov, ki je urejena v
- poglavju ZVOP-
- Videonadzor na delovnem mestu je urejen v
- členu ZVOP-
- Ta določa da se lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • videonadzor mora biti nujen za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti; • zgoraj naštetih namenom ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi; • videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prvega odstavka
- člena ZVOP-1 (varovanje ljudi, premoženja, tajnih podatkov, poslovne skrivnosti); • zaposleni morajo biti pisno vnaprej obveščeni o izvajanju videonadzora; • delodajalec se mora pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu; • videonadzor se ne sme izvajati v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.Delavci, ki menijo, da delodajalec izvaja videonadzor nezakonito, lahko vložijo prijavo k Informacijskemu pooblaščencu. Informacijski pooblaščenec lahko opravi inšpekcijski ogled in če ugotovi, da se videonadzor izvaja v nasprotju z ZVOP-1, lahko izvajanje videonadzora tudi prepove.Kot izhaja iz vašega dopisa, je delodajalec videonadzor izvajal na vhodu v prostor, kjer je prišlo do poškodbe inventarja. Informacijski pooblaščenec ne razpolaga z dovolj podatki, da bi lahko presodil ali je bil videonadzor izveden v skladu z ZVOP-
- Če je bil namen izvajanja videonadzora varovanje premoženja ali varnost ljudi, potem je delodajalec upravičen uporabiti video posnetek tudi za namen ugotavljanja ali je do poškodbe premoženja res prišlo in na podlagi tega sprožiti ustrezne postopke. Zbrani osebni podatki (videoposnetki) se namreč smejo uporabljati (obdelovati) samo na način, ki je v skladu z nameni zaradi katerih so bili zbrani (
- člen ZVOP-1). Zato menimo, da uporaba videoposnetkov v npr. disciplinskem postopku v tem primeru ni nujno v nasprotju z določbami ZVOP-
- Drugo vprašanje pa je, ali ima sam videoposnetek tudi dokazno vrednost, torej ali je videoposnetek vašega prihoda in odhoda iz sobe, v kateri je prišlo do poškodbe, res dokazilo, da ste poškodbo storili vi. To vprašanje ne sodi v pristojnost Informacijskega pooblaščenca, saj presojanje dokazne vrednosti posnetkov sodi v pristojnost drugih organov, ki vodijo postopke (disciplinske, sodne), v katerih se posnetek uporabi. Opozarjamo še, da tudi v primeru, če bi Informacijski pooblaščenec ugotovil, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito oziroma v nasprotju z določbami ZVOP-1, Informacijski pooblaščenec ni pristojen posredovati oziroma izvesti inšpekcijske ukrepe glede vodenja postopkov, v katerem se takšni posnetki uporabljajo. Vprašanje nezakonitosti pridobljenih dokazov se namreč lahko rešuje zgolj v postopkih, v katerih se uporablja takšen dokaz.Svetujemo vam, da se za strokovno pomoč obrnete na predstavnika sindikata pri vašem delodajalcu, ali se za pravno pomoč obrnete na odvetnika.Pod 2 Osebni podatek je v skladu s prvo točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.Zbirka osebnih podatkov je v skladu s peto točko
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodijo tudi vsi organi državne uprave, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V drugem odstavku istega člena je določen še, da se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
- člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (načelo sorazmernosti).Namen obdelave osebnih podatkov v delovnih razmerjih je določen v
- členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju: ZDR). Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.Iz navedene določbe ZDR tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih in kandidatov za zaposlitev, če so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZDR na ta način tudi konkretizira načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Vprašanje v vašem primeru je torej, ali so podatki o napakah delavca takšni podatki, ki jih delodajalec potrebuje za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Menimo, da so, saj je delodajalec upravičen spremljati delo zaposlenih in tudi voditi podatke o tem, saj je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Na podlagi teh podatkov namreč lahko delodajalec določa nagrade in druge načine spodbujanja zaposlenih in hkrati tudi vodi podatke o napakah, kršitvah pogodbe o delovnem razmerju, disciplinskih ukrepih ipd. Zato menimo, da je zbiranje tovrstnih podatkov v skladu z zakonskim namenom in posledično v skladu z ZVOP-1.Upamo, da smo vam na vaše vprašanje odgovorili. Za vsa morebitna dodatna vprašanja smo vam vedno na voljo.Z lepimi pozdravi, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026