Obdelava zdravstvenih dokumentov brez vednosti pacienta - IPRS

Obdelava zdravstvenih dokumentov brez vednosti pacienta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.08.2007 Številka: 0712-735/2007/3 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 10.8.2007 in 13.8.2007 prejel vaši e-sporočili, v katerih pojasnjujete, da: - je fizioterapevt, zaposlen v zdravstvenem domu (dejansko OE), brez vaše vednosti fotokopiral specialistične izvide in drugo dokumentacijo iz vaše kartoteke (ki se vodi v istem zdravstvenem domu) in jih skupaj z obrazložitvijo zavrnitve delovnega naloga za fizioterapijo posredoval centrali, od tam naprej pa so bili posredovani na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Odgovor pa ste v končni fazi prejeli tudi vi; - vam je bila pri eni izmed terapij pri fizioterapevtu kršena zasebnost, saj se je terapija izvajala v istem prostoru skupaj z več (oblečenimi) moškimi, sami pa ste medtem, slečeni do pasu, bili priklopljeni na TENS aparat. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ad.1: 1 Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov v ZVOP-1 ZVOP-1 v prvem odstavku
6. člena določa, da se osebni podatki (npr. podatki o zdravstvenem stanju, ki jih vsebuje zdravstvena dokumentacija kot zbirka) v javnem sektorju (kamor spadajo tudi zdravstveni domovi) lahko obdelujejo (npr. razkrivanje, posredovanje, vpogled), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ta ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker večji del podatkov, ki se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji, spada med t.i. občutljive osebne podatke, se kot splošna podlaga za obdelavo tovrstnih podatkov uporablja tudi
7. člen ZVOP-1, ki podobno kot
8. člen dopušča obdelavo, med drugim tudi v primeru, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
9. točka) ali če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
10. točka). Poleg tega je ob načelni dopustnosti obdelave zdravstvenih podatkov potrebno upoštevati, da izvajalca zdravstvenih storitev in pri njem zaposlene zdravstvene delavce oziroma sodelavce pri obdelavi osebnih podatkov, zavezuje tudi načelo sorazmernosti iz
11. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Glede na to, da zatrjujete, da v vpogled, fotokopiranje in nadaljnje distribuiranje fotokopij zdravstvene dokumentacije niste privolili, je potrebno ugotoviti ali je za obdelavo osebnih podatkov obstajala zakonska podlaga oziroma ali je bilo ravnanje fizioterapevta v okviru delovnih nalog. 2 Neobstoj pravne podlage Pooblaščencu ni znan noben zakon, ki bi izrecno ali preko ustrezne razlage dopuščal obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru. Pooblaščencu tudi ni znan podzakonski predpis ali interni predpis ZZZS, ki bi urejal obvezno ravnanje oziroma postopek v primerih kot je vaš. Glede na to, da postopek po zavrnitvi delovnega naloga za fizioterapijo ni posebej urejen, je posredovanje osebnih podatkov (fotokopij zdravstvene dokumentacije) tretjim osebam s strani fizioterapevta neutemeljeno. Neutemeljena je tudi sama pridobitev (vpogled, iznos) in razmnoževanje dokumentacije iz zdravstvenega kartona, kar pa velja samo za tisto dokumentacijo, s katero fizioterapevt po službeni dolžnosti ne razpolaga (torej ne velja za npr. delovne naloge). Fizioterapevtu se po naravi stvari ni potrebno seznanjati s specialističnimi izvidi, zaradi česar praviloma tudi ni upravičen do obdelave osebnih podatkov pacientov, ki jih vsebuje zdravstveni karton, razen tistih podatkov oziroma dokumentov, s katerimi redoma razpolaga zaradi opravljanja svojih nalog (npr. delovni nalog za fizioterapijo). Fizioterapevt bi torej lahko uporabil le tiste osebne podatke, s katerimi razpolaga po službeni dolžnosti. Podkrepitev obrazložitve s fotokopijami specialističnih izidov v konkretnem primeru ni bila dopustna. Skladno z načelom sorazmernosti bi bilo načeloma, za potrebe obrazložitve zavrnitve, dopustno obdelovati zgolj nekatere identifikacijske osebne podatke in osebne podatke iz delovnih nalogov. Tudi če dopustimo možnost, da se fizioterapevt v določenih primerih lahko seznani s specialističnimi izvidi (ki vsebujejo občutljive osebne podatke), to načeloma še ne daje podlage za distribuiranje fotokopij tretjim osebam, saj bi takšno ravnanje težko ocenili kot skladno z že omenjenim načelom sorazmernosti. Ad 2: Glede domnevne kršitve zasebnosti je potrebno pojasniti, da Pooblaščenec ni pristojen za obravnavo kršitev na vseh področjih pravice do zasebnosti. Pooblaščenec je (poleg odločanja o pravici do dostopa do informacij javnega značaja) pristojen za ukrepanje pri posegih v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Pravica do varstva osebnih podatkov namreč predstavlja zgolj poseben vidik pravice do zasebnosti. Zaradi navedenega je potrebno sporno razmerje (t.j. kršitev zasebnosti, ki presega kršitev varstva osebnih podatkov) reševati zlasti v okviru internih pritožbenih poti, ki jih omogoča izvajalec zdravstvenih storitev. Pooblaščenec še dodaja, da predlog Zakona o pacientovih pravicah (trenutno v postopku sprejemanja v Državnem zboru RS) določa, da ima pacient pravico od izvajalca zdravstvenih storitev zahtevati izvedbo drugih (t.j. poleg tistih, ki jih posebej določa zakon v okviru pravice do zasebnosti) razumnih ukrepov za varstvo zasebnosti, kamor nedvomno lahko uvrstimo tudi zahtevo po omejitvi števila prisotnih oseb oziroma zahtevo po diskretnosti med opravljanjem zdravstvene storitve. Poleg tega, predlog zakona dokaj podrobno opredeljuje, katere osebe so lahko prisotne pri opravljanju zdravstvenih storitev. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026