Obdelave OP pred izdajo knjige domoznanske vsebine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1304 Kategorije:Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov pričevalcev v knjigi, ki jo pripravljate na podlagi ustnih izročil in v kateri bo predstavljen zgodovinski in etnografski pregleda vasi, s poudarkom na podatkih o domačijah (staro ime, ki se je uporabljalo pogovorno, navedba hišne številke, navedba stanujočih skozi čas – poroke, rojstva, potomci, ki so se odselili iz vasi (nov priimek, nov kraj bivanja), navedba dolgoletne zaposlitve za že pokojne in še živeče. Zanima vas, ali je potrebno z vidika varovanja osebnih podatkov od pričevalcev v knjigi, od katerih ste tudi preko osebnega obiska in pogovora črpali gradivo, pridobiti od soglasja in če da, ali lahko za eno gospodinjstvo na isti hišni številki velja eno soglasje. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Osebni podatki so katere koli informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, ki ga je mogoče neposredno ali posredno identificirati (člen 4
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov). Tako npr. podatki o imenu in priimku, zaposlitvi, naslovu, itd. v kombinaciji z navedbo domačije, kjer je živel predstavljajo osebne podatke. Objava osebnih podatkov v publikaciji (knjigi), predstavlja obdelavo osebnih podatkov. Iz navajanj v vašem zaprosilu izhaja, da bo pri izdaji predmetne knjige šlo za obdelavo osebnih podatkov tako umrlih kot še živečih posameznikov. Osebni podatki še živečih posameznikov Za obdelavo osebnih podatkov mora njihov upravljavec, tj. pripravljavec knjige, razpolagati z ustrezno pravno podlago. Slednje so opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov: »Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (
- a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
- b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
- c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
- d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
- e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
- f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.« Točka
- f)se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog Kadar se kot temeljna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov šteje točka (
- a)- posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov – bodite pozorni, na pogoje , kijih za veljavnost privolitve predpisuje Splošna uredba o varstvu podatkov. Po Splošni uredbi o varstvu podatkov mora biti privolitev razčlenjena po namenih, podana v jasnem in preprostem jeziku (člen 7 in člen 8 ter točka 32 in točka 171 uvodnih določb), posameznik pa mora biti pred podajo privolitve tudi ustrezno informiran (člen 13 in člen 14) v zvezi z obdelavo njegovih osebnih podatkov (naziv zbiranja, naziv upravljavca, pooblaščene osebe, čas hrambe, itd. V zvezi z vašo vprašanjem pa IP poudarja, da je privolitev za obdelavo osebnih podatkov polnoletnega posameznika lahko, da le on, zato skupno soglasje za eno gospodinjstvo ne pride v poštev, če gre pri tem za osebne podatke posameznika. IP še dodaja, da sta izbira pravilne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in obseg njihovega zbiranja odvisna zlasti od konkretnih okoliščin primera, pri čemer pa tega ne moremo ugotavljati v načelnem mnenju. Osebni podatki umrlih posameznikov Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni izjavi 27 določa, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Navedena tematika je urejena v 23. členu ZVOP- 1, ki določa, da lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke iz prejšnjega odstavka posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov (tretji odstavek). Če umrli posameznik ni podal prepovedi iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače (četrti odstavek). Torej, pri izdaji knjige, v kateri se osebni podatki umrlih posameznikov uporabljajo v zgodovinske namene (kot npr. raziskovanje človeškega vedenja skozi čas, preučevanje človeške družbe skozi prostor in čas ipd.), lahko pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja tretji odstavek 23. člena ZVOP-1. Osebni podatki (živečih ali umrlih) posameznikov, ki so sestavni del arhivskega gradiva Glede obdelave osebnih podatkov, ki so sestavni del arhivskega gradiva, je treba upoštevati določbe specialnih zakonov, v konkretnem primeru določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14, v nadaljnjem besedilu ZVDAGA). Zakon določa, da je javno arhivsko gradivo na podlagi pisne zahteve ali prek objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur (prvi odstavek 63. člena ZVDAGA). Podrobnejše pogoje uporabe arhivskega gradiva v slovenskih arhivih določajo 106. – 123. člen Uredbe o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva (Uradni list RS, št. 86/2006). ZVDAGA in Uredba o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva (Uradni list RS, št. 86/06) urejata varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva tako v javnem kot zasebnem sektorju. V 65. členu ZVDAGA so določeni pogoji za dostop do arhivskega gradiva s strani splošne javnosti, pri čemer je v drugem odstavku 65. člena ZVDAGA določena izjema glede dostopnosti do tistega arhivskega gradiva, ki vsebuje taksativno naštete vrste osebnih podatkov, in sicer podatki, ki se nanašajo na: - zdravstveno stanje, - spolno življenje, - žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke, - storilca kaznivih dejanj in prekrškov, razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu, - versko prepričanje in - etnično pripadnost. Arhivsko gradivo, ki vsebuje navedene vrste osebnih podatkov, postane dostopno za javno uporabo 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. Po četrtem odstavku 65. člena ZVDAGA se pri dostopu do javnega arhivskega gradiva, za katerega velja omejitev dostopa, kot nedostopni oddvojijo le posamezni dokumenti, ki vsebujejo podatke, ki jih varujejo roki nedostopnosti, in ne širše enote gradiva. Kadar posamezni dokumenti vsebujejo podatke, ki jih varujejo roki nedostopnosti, poleg njih pa tudi podatke, do katerih bi bilo mogoče dostopati, se za dostop pripravi anonimizirana kopija dokumenta, na kateri so podatki, ki jih varujejo roki nedostopnosti prekriti tako, da neposreden ali posreden vpogled ni omogočen. Glede na določbo šestega odstavka 65. člena ZVDAGA, ki določa, da se do izročitve javnega arhivskega gradiva pristojnemu arhivu glede dostopa in uporabe arhivskega gradiva, ne glede na čas nastanka gradiva, uporabljajo predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, varstvo tajnih podatkov, varstvo osebnih podatkov, poslovnih in davčnih skrivnosti in drugi predpisi, razen za arhivsko gradivo javnopravnih oseb, ki v skladu z 62. členom tega zakona same zagotavljajo lastno varstvo arhivskega gradiva, bi lahko tudi v tem primeru kot zadostno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov šteli tretji odstavek 23. člena ZVOP-1. V upanju, da smo vam z našim mnenjem pomagali, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026