Objava evidence porabe rednega letnega dopusta zaposlenih znotraj podjetja - IPRS

Objava evidence porabe rednega letnega dopusta zaposlenih znotraj podjetja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.12.2006 Številka: 071-495/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 18.12.
3. V njej navajate, da nameravate vzpostaviti evidenco porabe rednega letnega dopusta, ki bo vsebovala osebno številko delavcev, ime in priimek delavcev, skupno število dni odobrenega letnega dopusta, porabo dopusta po mesecih, skupno število dni porabljenega letnega dopusta, skupno število dni dopusta, ki ostane za izrabo. Zanima vas ali je takšna evidenca lahko objavljena na javnem direktoriju, do katerega imajo dostop vsi zaposleni in torej vsak zaposleni vidi tudi za sodelavca, koliko dopusta je porabil in koliko mu ostane za izrabo. Sprašujete tudi ali lahko to evidenco vsak mesec razdelite med vodje gradbišč, da lahko v vsakem trenutku vidijo, koliko dopusta ima delavec še za koriščenje in mu lahko v skladu s tem, odobrijo koriščenje letnega dopusta, v kolikor ga je delavcu še kaj ostalo za koriščenje.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. tč.
5. odst.
6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
7. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:V skladu z
8. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
9. čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Obdelovanje osebnih podatkov pa je glede na določilo
10. tč.
11. čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Ker ZVOP-1 v
12. tč.
13. čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je glede na
14. tč. istega člena določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek, med osebne podatke nedvomno poleg imena in priimka delavca sodijo, v kolikor so v povezavi z imenom in priimkom, tudi osebna številka delavca, skupno število dni odobrenega letnega dopusta, porabo dopusta po mesecih, skupno število dni porabljenega letnega dopusta, skupno število dni dopusta, ki ostane za izrabo. Njihova objava na javnem direktoriju, do katerega imajo dostop vsi delavci prav tako pomeni obdelovanje osebnih podatkov v smislu
15. tč.
16. čl. ZVOP-1.Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podrobno urejena v
17. čl. ZVOP-1, ki v
18. odst. določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu s
19. odst.
20. čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Obravnavano področje specialno urejata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR). ZEPDSV take evidence, kot jo želite vzpostaviti vi, ne določa. ZDR v
21. odst.
22. čl. določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, v
23. čl. pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.To pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.Navedena določba
24. odst.
25. čl. ZDR torej daje delodajalcu pravno podlago za vzpostavitev evidence o izrabi letnega dopusta in posledično tudi za obdelovanje podatkov, kot so: osebna številka delavcev, ime in priimek delavcev, skupno število dni odobrenega letnega dopusta, porabo dopusta po mesecih, skupno število dni porabljenega letnega dopusta, skupno število dni dopusta, ki ostane za izrabo, vendar pa se ti podatki lahko (nadalje) uporabijo le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vsakršna nadaljnja obdelava predhodno navedenih podatkov (torej sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago preko javnega direktorija) je v zasebnem sektorju z vidika
26. odst.
27. čl. ZVOP-1 nedopustna, razen v primeru, če uslužbenec, katerega osebni podatki se obdelujejo, v to osebno privoli, na podlagi predhodne pisne ali druge ustrezne seznanitve z namenom obdelave njegovih osebnih podatkov. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da v vašem vprašanju opisana obdelava osebnih podatkov tudi ni nujna zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno ne prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki v smislu
28. odst.
29. čl. ZVOP-
30. Zato Pooblaščenec zaključuje, da delodajalec nima avtomatične ustrezne pravne podlage za javno objavo podatkov v okviru direktorija, do katerega imajo dostop vsi delavci.Glede drugega vprašanja, pa Pooblaščenec ponovno opozarja na že zgoraj naveden
31. čl. ZDR, na podlagi katerega lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. To pomeni, da lahko delodajalec za obdelavo osebnih podatkov iz evidence porabe rednega letnega dopusta pooblasti vodje gradbišč, ki lahko te osebne podatke uporabljajo oz. obdelujejo le za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026