Objava fotografij med Facebook prijatelji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.12.2014 Številka: 0712-1/2014/3837 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste na vaši domači parceli nedavno izvajali določena sanacijska dela, pri tem pa naj bi vaša soseda vas oz. najete delavce večkrat fotografirala. Kasneje ste od znanke izvedeli, da naj bi soseda nekatere od tako nastalih fotografij tudi objavila na družbenem omrežju Facebook, na način, da so dostopne samo njenim prijateljem na tem omrežju.Zanima vas, ali je fotografiranje v tem primeru kršitev in ali je objava teh fotografij kršitev? In, v kolikor je odgovor pritrdilen, vas v nadaljevanju zanima, kako lahko dokažete kršitev oz. ukrepate kot nekdo, ki ni uporabnik tega družbenega omrežja, saj da ne morete zaščititi dokazov (fotografij), ker nimate dostopa do profila? Sama namreč nimate FB profila, oz. četudi bi si ga naredili, ne bi imeli dostopa do sosedinega profila.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Fotografiranje in objava fotografij posameznikov na zasebni parceli, s strani soseda, brez dovoljenja prizadetih posameznikov ali druge podlage v zakonu, po mnenju Pooblaščenca predstavlja nezakonit poseg v zasebnost zadevnih posameznikov.Pooblaščenec predlaga, da poskusite spor najprej razrešiti v dogovoru s sosedo, v kolikor pa to ne bi bilo mogoče, pa navajamo nekatera razpoložljiva pravna sredstva in pojasnjujemo, kako lahko zavarujete dokaze v zvezi z objavo takšnih fotografij na družbenih omrežjih.Obrazložitev: Kot navajate, naj bi vaša soseda, brez vašega dovoljenja, fotografirala vas in najete delavce, medtem ko ste na svoji parceli izvajali določena sanacijska dela zavoljo zemeljskega plazu. Potem naj bi soseda nekatere od nastalih fotografij objavila tudi na svojem profilu na družbenem omrežju Facebook, sicer tako, da naj bi bile dostopne samo njenim prijateljem na tem omrežju. O tej objavi vas je kasneje obvestila znanka.Sprašujete, ali fotografiranje oz. kasnejša objava fotografij predstavljata kršitev domače zakonodaje. Dalje sprašujete, kako bi lahko zavarovali dokaze o objavi na Facebooku, ker da tam nimate računa oz. četudi bi si ga naredili, ne bi imeli dostopa do teh fotografij, ker da so dosegljive samo prijateljem vaše sosede. Ad
- Glede samega fotografiranja Že za samo dejanje fotografiranja oseb na javnih površinah na način, da so na fotografiji jasno razpoznavne, je po mnenju Pooblaščenca praviloma potrebna njihova privolitev ali druga ustrezna pravna podlaga (mnenje Pooblaščenca št. 0712-1/2011/2285 z dne 19.09.2011, glej http://bit.ly/JpvA2z). Pri presoji tega vprašanja je potrebno preveriti, ali bi fotografirani posameznik mogel in moral računati s tem, da bo ob svoji prisotnosti na določenem javnem kraju, tudi fotografiran. To bo praviloma držalo pri javnih prireditvah (mnenje Pooblaščenca št. 0712–2/2010/778 z dne 10.05.2010, glej http://bit.ly/IeWjgL) ali če bo na to posameznik pred pristopom na to posebej opozorjen ali bo v to privolil (npr. z opozorilom na vstopnici). V takih primerih posebna privolitev torej ne bi bila potrebna, sicer pa. Na zasebnih parcelah pa je upravičenje, ne biti fotografiran brez svoje privolitve, še toliko večje. To vprašanje se pogosto pojavi predvsem v zvezi z videonadzorom domače parcele, kadar je kamera obrnjena tako, da bi lahko posnela tudi sosednje parcele (mnenje Pooblaščenca št. 092-4/2006/392 z dne 28.06.2006, glej http://bit.ly/Ku7vVg).Fotografiranje posameznika na njegovi zasebni parceli, brez njegove privolitve ali druge podlage v zakonu, tako po mnenju Pooblaščenca predstavlja kršitev posameznikove pravice do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic (
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148 in 47/13 - UZ90,97,99, glej http://bit.ly/1vRBjSo). Pri tem Pooblaščenec opozarja (glej vsa gornja mnenja), da takšna kršitev praviloma ne predstavlja tudi kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UBP, glej http://bit.ly/1IyvDXL, v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 namreč v skladu z definicijsko določbo
- točke
- člena ureja zgolj obdelave tistih osebnih podatkov, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Slučajne fotografije, nastale ob enkratni priložnosti, po mnenju Pooblaščenca praviloma ne bodo namenjene umestitvi v zbirko, niti ne gre za umestitev v zbirko šteti njihove objave v mapi z fotografijami na družbenem omrežju Facebook. Posledično takšno snemanje oz. objava ne bo predstavljalo kršitve ZVOP-1, se pravi, kršitve iz pristojnosti Pooblaščenca.Zoper kršitelja morate zato ubrati druga pravna sredstva, ki jih tudi opisujemo pod naslednjo točko.Ad
- Glede objave na družbenem omrežju in zavarovanja dokazov.Objava osebnih podatkov lahko - v hujših primerih - predstavlja tudi kaznivo dejanje.
- odstavek
- člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - UBP, glej http://bit.ly/1ybbamY) določa, da kdor brez podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.Kot že rečeno, se takšna kršitev nanaša le na hujše primere zlorabe osebnih podatkov, še zlasti na primere, kot so objavljeni občutljivi osebni podatki, osebnih podatki mladoletnih, ali ko je objava storjena z očitnim namenom, škodovati prizadetemu posamezniku. Iz vaših navedb izhaja, da nastale fotografije najverjetneje niso take narave, oz. da je način objave (deljenje fotografij s Facebook prijatelji oz. deloma tudi s Facebookom in njegovimi poslovnimi partnerji) v precejšnji meri zamejen, tako da po vsej verjetnosti ne gre za tak primer. Vseeno, če mislite, da gre, lahko podate prijavo na policijo ali državno tožilstvo v zvezi s tem (za več o prijavi kaznivega dejanja glej http://www.policija.si/index.php/katalog-zbirk-osebnih-podatkov/5902-prijava-kaznivega-dejanja-policiji-?lang=). V ostalih primerih pa gre primarno za poseg v zasebnost, ki prizadetim posameznikom povzroča določeno škodo, in ga pravo zatorej ureja v okviru pravil o odškodninski odgovornosti. Konkretno, prizadeti posameznik lahko skladno z določbami
- člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OZ), od sodišča zahteva, da prepreči nadaljevanje takšne kršitve ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami
- in
- člena OZ zahteva tudi odškodnino. Glede tega poglejte tudi pojasnila na naši spletni strani, https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/informacijske-tehnologije-in-osebni-podatki/varstvo-osebnih-podatkov-na-internetu/. Pri uporabi teh pravnih sredstev boste seveda, kot že sami navajate, morali zavarovati ustrezne dokaze glede fotografiranja oz. objave fotografij. Svetujemo vam, da se najprej obrnete na znanko, ki vas je opozorila na obstoj teh fotografij, saj ima po vsej verjetnosti dostop do njih in vam lahko pomaga pri zavarovanju dokazov. V kolikor to ne bi prišlo v poštev, boste morali drugače dobiti dostop do spornih fotografij, npr. preko katerega od sosednih prijateljev (seznam je praviloma javen), ali tako, da sami odprete račun in postanete njen prijatelj. Ko boste dostop enkrat imeli, morate izdelati kopijo naslova (URL, glej http://sl.wikipedia.org/wiki/URL), kjer se nahaja slika, ter seveda kopijo same slike (izdelajte zaslonske slike). Podrobneje se Pooblaščenec glede postopka zbiranja dokazov v zasebnih sporih ne more opredeljevati, ker to presega njegove pristojnosti.Po poznavanju naslova slike predlagamo, da vaš spor poskusite najprej rešiti v sporazumu (pogovoru) s sosedo.V kolikor to ne bi bilo mogoče, predlagamo, da vi (in vaši znanci) glede slike vložite prijavo neposredno pri Facebooku, ob pomoči ustreznih obrazcev, glej https://www.facebook.com/help/189722821075378 (če imate dostop do fotografije) oz. https://www.facebook.com/help/contact/274459462613911 (če nimate dostopa, imate pa naslov od fotografije). Facebook na ustrezno podane prošnje, še posebej, če jih poda več uporabnikov, praviloma hitro urgira.Še kot nadaljnje sredstvo predlagamo postopanje po obligacijskem oz. kazenskem zakoniku, kot je navedeno zgoraj.S pozdravi, Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026