Objava fotografij policistov in pozivi k njihovi prepoznavi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.02.2022 Številka: 07120-1/2022/32 Kategorije: --> Kategorije: Fotografije kot OP, Pravne podlage, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je nekdo na družabnem omrežju facebook ustanovi skupino, v kateri so objavljene fotografije policistov, uporabnike pa se poziva, naj jih prepoznajo. Skozi uporabo sodne prakse tudi Sodišče Evropske unije v zadevi C 345/17 (Sergejs Buivids v. Datu Valsts inspekcija) utemeljujete, da gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe, pri čemer ne gre za obdelavo v novinarske namene, ki bi bila deležna drugačne obravnave. Menite, da sta takšna objava fotografij in poziv k identifikaciji nezakonita, nas pa prosite za mnenje o tem in, kot navajate, tudi za učinkovito zakonsko ureditev za pregon posameznikov, ki ob objavah fotografij in posnetkov policistov pozivajo k njihovi prepoznavi z očitnim namenom škodovanja njihovi telesni ali duševni integriteti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Najprej naj se dotaknemo vaše druge prošnje, in sicer za »učinkovito zakonsko ureditev za pregon posameznikov«, saj v vašem zaprosilu za mnenje navajate, da klasična pot s civilno tožbo ne pride v poštev. Navajate namreč, da bi se tako med drugim v sodnem postopku dejansko razkrili osebni podatki policistov, katerih fotografije so objavljene na fb strani, torej bi se izgubil namen varstva, ki bi se v sodnem postopku zasledoval. V zvezi z vašo željo po učinkoviti zakonski ureditvi za pregon posameznikov odgovarjamo, da je IP nadzorni, prekrškovni in pritožbeni organ, ni pa posebej upravičen predlagatelj zakonodaje, prav tako predpisov seveda ne sprejema. Takšne zakonske ureditve torej IP ne more zagotoviti, morda pa lahko to problematiko naslovite na vlado RS. Nadalje IP opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). V primeru javne objave fotografije, na kateri je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Pojasnjujemo, da mora imeti upravljavec za obdelavo osebnih podatkov osebnih podatkov ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe: (
- a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
- b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
- c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
- d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
- e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
- f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP vam dokončnega odgovora v okviru nezavezujočega mnenja v zvezi z vašim vprašanjem ne more podati, zato vam podajamo nekaj splošnih usmeritev. Kot smo poudarili v mnenju št. 07121-1/2020/1398 z dne 11.8.2020, fotografija skladno s Splošno uredbo velja za osebni podatek tedaj, ko je oseba jasno in nedvoumno razvidna in bi se jo dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s fotografijo obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (na primer dejstvo, da gre za uniformiranega policista). Pri vprašanju pravne podlage v opisanem primeru pa je pomembno upoštevati tudi ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja. Prvi odstavek 85. člena Splošne uredbe določa, da lahko države članice z zakonom usklajujejo pravico do varstva osebnih podatkov na podlagi te uredbe s pravico do svobode izražanja in obveščanja, vključno z obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja. Pri tem poudarjamo, da svoboda izražanja ni omejena zgolj na izvrševanje »novinarskih namenov«, ampak pripada (glede na presojo vseh pravno relevantnih okoliščin) vsakemu posamezniku. Ob tem še dodajamo, da je sedaj neveljavna Direktiva 95/46 vsebovala nekoliko drugačno dikcijo, in sicer je določala, da države članice določijo izjeme ali odstopanja za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja »zgolj v novinarske namene«, Splošna uredba pa govori o obdelavi osebnih podatkov »vključno« v novinarske namene, upoštevaje torej vse vidike ali »vrste« svobode izražanja. IP je v preteklosti že navedel (mnenje št. 0712-1/2013/942 z dne 4. 4. 2013), da snemanje izvrševanja policijskih pooblastil po njegovem mnenju predstavlja izvrševanje ustavne pravice do svobodnega izražanja iz 39. člena Ustave RS in 10. člena EKČP. Izvrševanje te pravice se lahko omeji v zelo ozko določenih primerih. IP je še zapisal, da je treba poleg tega upoštevati tudi, da imajo policisti kot javni uslužbenci pri opravljanju svojih delovnih nalog bistveno manjše pričakovanje zasebnosti (in varstva osebnih podatkov) kot posamezniki v zasebni sferi (primerjaj 15. člen Ustave RS). Ob tem dodajamo, da ne gre zanemariti niti okoliščine, da so policisti praviloma dolžni na zahtevo posameznika povedati svoje ime, priimek in enoto (21. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, s sprem. in dop.; ZNPPol). V primeru, ki ga izpostavljate, se policisti na fotografijah pojavljajo v uniformah in fotografije so očitno posnete v okoliščinah, ki so v javnosti odmevale in spodbujale razpravo v zvezi z izvrševanjem policijskih pooblastil na javnih shodih ter vprašanjem morebitnih kršitev človekovih pravic. To je gotovo okoliščina, ki se bi jo vzelo v obzir pri tehtanju med pravico do svobode izražanja in pravico do zasebnosti ter varstva osebnih podatkov in, kot navajate, varstva telesne in duševne integritete policistov. Kot pa smo že zapisali, IP ni pristojen za opravljanje te presoje oziroma tehtanja, vsaj ne v predhodnem nezavezujočem mnenju, ko ne gre za odločanje v konkretnem inšpekcijskem postopku. Še bolj pogosto pa tehtanje med svobodo izražanja in drugimi pravicami opravlja sodišče. Ob tem lahko še omenimo, da v kolikor bi se ob fotografijah policistov zapisalo še druge njihove osebne podatke (npr. ime in priimek), bi govorili o novi zbirki osebnih podatkov, glede katere bi se bilo v morebitnem nadzornem postopku treba nadalje vprašati, ali je namen takšne zbirke zakonit in izpolnjuje vse pogoje po Splošni uredbi. IP sklepno pojasnjuje še, da facebook na svoji spletni strani uporabnikom daje možnost prijave neprimerne vsebine ali neželene pošte, ki se jo lahko poslužite. Obenem je IP-ju iz splošnih virov znano, da omenjeno družbeno omrežje pri teh vprašanjih tudi sámo tehta med svobodo izražanja in drugimi relevantnimi pravicami in svoboščinami posameznikov. Več informacij o tem lahko najdete na: https://www.facebook.com/help/www/181495968648557?ref=u2u V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026