Objava fotografij v internetnem časopisu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.11.2007 Številka: 0712-984/2007/2 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da je podjetje organiziralo kostanjev piknik, po njem pa ples do jutranjih ur. Na pikniku in plesu ste precej fotografirali, nekaj teh fotografij pa bi radi objavili tudi v internem časopisu. Zanima vas, ali morate od vseh ljudi, ki se pojavljajo na fotografijah, dobiti pisno soglasje za objavo fotografij. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Če bi bile v internem časopisu objavljene fotografije in hkrati z njimi tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki bi se nahajali na fotografijah (na primer njihovo ime in priimek, letnico rojstva ipd.), bi to predstavljalo zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij po ZVOP-1, ki sodi v pristojnost Pooblaščenca. Ker gre za interno glasilo, Pooblaščenec dopušča tudi možnost, da so posamezniki na fotografijah tudi brez navedbe imena in priimka določljivi, kar pomeni, da jih kljub pomanjkanju navedbe dodatnega osebnega podatka, vseeno varujejo določbe ZVOP-
- Le če posamezniki na fotografijah niso niti določeni, niti določljivi, ustvarjalcev internega časopisa ne zavezujejo določbe ZVOP-1, v vsakem primeru pa so omejeni s posameznikovo pravico do zasebnosti, oziroma z delom te pravice – s pravico do lastne podobe. Pooblaščenec v konkretnem primeru priporoča, da pridobite pisno soglasje za objavo fotografij, razen, če so vas videli, ko ste jih slikali in temu niso nasprotovali. O b r a z l o ž i t e v: 1 Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje odgovora na vaše vprašanje. Po določilu prve točke
- člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, druga točka
- člena ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec ugotavlja, da je fotografija skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij, fotografski papir. Fotografija vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
- člena ZVOP-
- ZVOP-1 namreč v skladu s
- členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
- člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo šeste točke
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. To pomeni, da objava posnetka posameznika v internem časopisu ali v drugih medijih ne predstavlja še nujno kršitve ZVOP-
- Le v primeru, če so posamezniki zaradi narave internega glasila (ozek krog ljudi, ki se med seboj poznajo) določljivi, ali če bi se skupaj s fotografijami obdelovali tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki bi se nahajali na fotografijah (na primer njihovo ime in priimek, letnica rojstva, ali zgolj kraj, kjer ta oseba stanuje, …), bi to predstavljalo zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij po ZVOP-
- Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi fotografij, če so izpolnjeni v prejšnjem odstavku našteti pogoji) predstavlja
- člen ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker se pravne podlage za obdelavo v javnem in zasebnem sektorju razlikujejo, iz vašega dopisa pa ni razvidno, na kateri sektor se nanaša vaše vprašanje, Pooblaščenec v nadaljevanju navaja pravne podlage za obe vrsti sektorjev. Pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ureja
- člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Skladno z drugim odstavkom istega člena lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju so urejene v
- členu ZVOP-
- Po določbi prvega odstavka tega člena se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Če bi šlo torej v konkretnem primeru za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, bi se smeli le-ti obdelovati le, če bi tako določal zakon. Če pa bi bil upravljavec osebnih podatkov nosilec javnega pooblastila, ki bi le-te obdeloval v sklopu dejavnosti, ki ne bi predstavljala izvrševanja njegove naloge kot nosilca javnega pooblastila, bi to lahko izvrševal tudi na podlagi vnaprejšnje osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu. Upravljavec osebnih podatkov, ki bi sodil v zasebni sektor, pa bi lahko obdeloval osebne podatke na podlagi zakona ali na podlagi osebne privolitve posameznika. 2 Pravica do zasebnosti Vsak posameznik mora na javnih prostorih dopustiti možnost, da bo fotografiran. Pri tem na primer posameznika ni dovoljeno fotografirati na javni prireditvi kot osrednji motiv fotografije in ta izdelek potem objaviti, dovoljeno pa je na primer posneti fotografijo o javnem dogodku kot takšnem ali posneti dokumentarec o javni prireditvi, ki vključuje tudi podobo posameznika (Teršek A, Svoboda medijev in varstvo zasebnosti: kritika dveh precedensov, predlog razvrstitve »javnih oseb« in predlog ustavnopravnih standardov, Dnevi civilnega prava, Portorož, zbornik, IPP pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2006). Na javnih prostorih večji vdor v informacijsko zasebnost in zasebnost na sploh lahko pričakujejo t.i. absolutne osebe sodobnega življenja. Pooblaščenec pri tem opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer pa se nanaša na del širše pravice, katere meje so začrtane v
- členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Kljub temu, da to že ni več področje, ki ga pokriva Pooblaščenec, vam v nadaljevanju pojasnjuje nekaj pojmov, pomembnih za razumevanje pravice do zasebnosti v zvezi z objavljanjem fotografij, kot jih razlagata sodobna teorija in praksa. Sodobna pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da fotografiranje določene osebe brez njene vednosti in privolitve ni sporno (Finžgar A., Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985, str. 132). Medtem ko postopek fotografiranja (razen v izjemnih primerih, kot je na primer fotografiranje na skrivaj s pomočjo kakovostnih teleobjektivov ali s pomočjo majhnih, skritih kamer ali kadar fotografirani to izrecno prepove) še ne predstavlja posega v zasebnost, to ne velja za objavo fotografije osebe v tiskanem (kamor bi lahko uvrstili tudi vaš interni časopis) ali spletnem mediju, ki predstavlja poseg v zavarovano osebnostno dobrino, to je lastno podobo. Za izključitev protipravnosti objave portreta je najbolj enostaven način pridobitev privolitve posameznika. Teoretiki opozarjajo, da privolitev velja le za določeno osebo, kateri je bila privolitev dana, ter za dogovorjeni čas, način in namen objave (Finžgar A., Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985, str. 105). Varstvo osebnostnih pravic upodobljene osebe pa ni absolutno. Poseg v lastno podobo lahko opravičuje nek višji zasebni ali javni interes. V teh primerih je treba odločiti na podlagi tehtanja pomena nasprotujočih si interesov, ki so različni od primera do primera. Eden izmed takšnih primerov so fotografije osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost. V sodni praksi sta se oblikovali dve skupini oseb, ki zaradi svojega položaja v družbi uživajo znatno manjše varstvo, to so absolutne in relativne osebe sodobnega življenja. V prvo skupino spadajo osebe, ki so zaradi svoje vloge ali funkcije v družbi nenehno pod drobnogledom javnosti (politiki, uradniki, umetniki, vrhunski športniki ipd.). Relativne osebe sodobnega življenja pa so tiste, ki so pomembne za javnost le začasno, običajno zaradi svoje povezanosti z določenim dogodkom. Relativne osebe sodobnega življenja so med drugim storilci kaznivih dejanj (ugrabitelji, množični morilci), zmagovalci različnih tekmovanj ali prireditev in dobitniki na lotu. Od uvrstitve v določeno skupino je odvisen obseg varovanja osebnostnih pravic. Fotografije iz zasebnega življenja oseb iz obeh skupin naj bi bilo po načelni praksi nemških sodišč dovoljeno objaviti brez posebne privolitve prizadetega. Vendar pa se sme relativne osebe sodobnega življenja prikazovati in fotografirati le v času, ko so zaradi dogodka zanimive za javnost, ne pa tudi po njem. Pri obeh skupinah je treba paziti, da ne zasledujemo zgolj senzacionalističnega in neokusnega navajanja nekoristnih informacij v obliki fotografij ter da ne posežemo v intimno in privatno sfero (Krapež K., Fotografija in osebnostne pravice, Pravna praksa, 16/2005, str. 22). Precedenčni primer za oris stanja na tem področju je sodba Evropskega sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Von Hannover proti Nemčiji. Nemški časopisi so objavili fotografije monaške princese Caroline von Hannover in njenih otrok med nakupovanjem in športnimi aktivnostmi na javnih mestih. ESČP je razsodilo, da so časopisne hiše z objavo teh fotografij posegle v Carolinino zasebnost. Pri tem je ESČP izpostavilo, da se princesa pogosto pojavlja na javnih prireditvah, kjer imajo mediji dovolj priložnosti, da naredijo njene posnetke. Zato sodišče ni videlo potrebe, da bi princeso motili v njenem zasebnem življenju. Medije je opozorilo, da objava fotografij ni prispevala k nobeni politični ali javni razpravi (na temo princesinega izvajanja državniških dolžnosti in podobno) in da so z objavo le zadostili radovednosti bralcev v zvezi s podrobnostmi iz princesinega zasebnega življenja. ESČP je izoblikovalo tudi novo stališče, da je pri tehtanju med svobodo izražanja in varstvom zasebnosti odločilen vpliv, ki ga je imela objava informacije (v tem primeru fotografije) na stališča in razprave v splošnem interesu. 3 Zaključek Če bi bile v internem časopisu objavljene fotografije in bi bili posamezniki na njih določljivi brez večjih težav – to pomeni, če se jih lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa, ali pa, če bi bili in hkrati s fotografijami objavljeni tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki bi se nahajali na fotografijah (na primer njihovo ime in priimek, letnica rojstva ipd.). V obeh primerih bi to predstavljalo zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij po ZVOP-1, ki sodi v pristojnost Pooblaščenca. V nasprotnem primeru ustvarjalcev internega časopisa ne zavezujejo določbe ZVOP-1, vendar pa so vedno omejeni s posameznikovo pravico do zasebnosti, oziroma z delom te pravice – s pravico do lastne podobe. Za varstvo te pravice so se v slovenski in tuji teoriji ter praksi razvili v prejšnjih odstavkih opisani kriteriji. Posameznik pa lahko pravno varstvo te pravice uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Na koncu lahko Pooblaščenec le še opozori na to, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
- člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/1994 s spremembami), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
- člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami
- in
- člena OZ zahteva tudi odškodnino. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026