Objava fotografije domačije skupaj z naslovom in hišnim imenom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.03.2012 Številka: 0712-1/2012/806 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da Razvojna agencija Zgornje Gorenjske sodeluje v mednarodnem projektu FLU-LED. Gre za mednarodni portal ledinskih in hišnih imen. V njem boste med drugim izvajali tudi terenski popis nesnovne kulturne dediščine v obliki ledinskih in hišnih imen. Ob evidentiranju teh imen bi radi ustvarili tudi fotografsko bazo domačij, ki nosijo stara hišna imena. Ob tem pa se vam zastavlja vprašanje, če lahko domačije (stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, ipd.) fotografirate brez privolitve lastnikov in fotografije nato objavite na spletni strani projekta. Lastniki domačij ne bi bili nikjer navedeni pod objavljeno fotografijo, objavljen bi bil samo naslov in staro hišno ime domačije. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Agencija bi morala imeti za objavo fotografije domačije, skupaj s podatkom o naslovu in hišnem imenu domačije, ustrezno zakonsko podlago, na podlagi katere bi lahko obdelovala osebne podatke posameznikov, povezane z domačijo. Podatek o hiši, v povezavi z navedbo domačega ali hišnega imena, je prav gotovo osebni podatek v smislu
- točke
- člena ZVOP-1, saj nakazuje na premoženjsko stanje posameznikov, ki živijo v tej domačiji (še posebej, če je poleg naslov), torej gre za podatek, ki se neposredno nanaša na posameznike, ki živijo v tej hiši, predvsem pa na njenega lastnika. V konkretnem primeru bi lahko govorili tudi o obdelavi osebnih podatkov posameznikov z vidika izvajanja neoblastnih funkcij javnega sektorja, v okviru katerih pa bi nedvomno potrebovali osebno privolitev lastnika posamezne domačije. Pooblaščenec ocenjuje, da bi bil lastnik posamezne domačije z objavo fotografije domačije, skupaj s podatkom o naslovu in hišnem imenu, določljiv. V konkretnem primeru bi namreč lahko vsak, ki bi se seznanil s fotografijo domačije, s pomočjo zemljiške knjige, pridobil osebne podatke lastnika domačije, zato po mnenju Pooblaščenca nedvomno potrebujete osebno privolitev lastnika posamezne domačije, katere fotografijo bi objavili. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
- členu Ustave RS - prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Drugi odstavek
- člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. V skladu s
- členom ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov v skladu s
- točko
- člena pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
- točko
- člena vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pooblaščenec ugotavlja, da je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, ustanovljena s strani občine Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica. Iz Statuta Razvoje agencije izhaja, da agencija po svoji obliki deluje kot javni zavod, zato je po svoji pravno-organizacijski obliki pravna oseba javnega prava. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je z ZVOP-1 določena v
- členu. Ta v
- odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Drugi odstavek istega člena pa določa, da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Pooblaščenec na podlagi navedenega pojasnjuje, da bi morala imeti agencija v konkretnem primeru ustrezno zakonsko podlago, na podlagi katere bi lahko obdelovala osebne podatke posameznikov, povezane s posamezno domačijo. Podatek o hiši, v povezavi z navedbo domačega ali hišnega imena, je prav gotovo osebni podatek v smislu
- točke
- člena ZVOP-1, saj nakazuje na premoženjsko stanje posameznikov, ki živijo v tej domačiji in na njihov naslov, torej gre za podatek, ki se neposredno nanaša na posameznike, ki živijo v tej hiši, predvsem pa na njenega lastnika. Pri tem pa dodajmo, da bi lahko v opisanem primeru govorili tudi o izvajanju neoblastnih funkcij ali nalog v smislu
- odstavka
- člena ZVOP-1, v okviru katerih pa bi nedvomno potrebovali osebno privolitev lastnika posamezne domačije. Osebna privolitev je na po
- točki
- člena ZVOP-1 definirana kot prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je mogoče s pomočjo naslova domačije oz. stanovanjske hiše, z vpogledom v zemljiško knjigo, pridobiti podatek o lastniku nepremičnine. Podatki o lastniku nepremičnin so namreč objavljeni tudi v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003, 45/2008, 28/2009; v nadaljevanju ZZK-1) namreč v
- členu določa načelo javnosti, po katerem so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Pod pogoji, določenimi z ZZK-1, so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga je torej javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Na podlagi navedenega so tudi nekateri podatki o lastniku in podatki o stvarnih pravicah na nepremičnini, javni. Pooblaščenec na podlagi navedenega ocenjuje, da bi bil lastnik posamezne domačije z objavo fotografije domačije, skupaj s podatkom o naslovu in hišnem imenu, določljiv. V skladu z
- točko
- člena je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pomoč pri obrazložitvi kriterija določljivosti posameznika iz določenega podatka je mogoče iskati v Direktivi o varstvu osebnih podatkov, ki v določbi
- določa, da »bi bilo treba za odločitev o tem, ali je oseba določljiva ali ne, upoštevati vsa sredstva, za katera se pričakuje, da jih bo uporabil bodisi upravljavec ali katera koli druga oseba za določitev take osebe.« V konkretnem primeru bi namreč lahko vsak, ki bi se seznanil s fotografijo domačije, s pomočjo zemljiške knjige, pridobil osebne podatke lastnika domačije, zato po mnenju Pooblaščenca nedvomno potrebujete osebno privolitev lastnika posamezne domačije, katere fotografijo, skupaj z naslovom in domačim imenom bi objavili. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026