Objava imen članov političnih strank - IPRS

Objava imen članov političnih strank + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.08.2017 Številka: 0712-1/2017/1625 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP, Občutljivi OP, Razno, Svetovni splet --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP, Občutljivi OP, Svetovni splet, Razno Spoštovani, dne
4. 2017 ste se obrnili na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje glede dopustnosti medijskih objav imen in priimkov članov političnih strank. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Objava imen in priimkov ustanovnih članov in zastopnikov strank je dopustna na podlagi četrtega odstavka
8. člena Zakona o političnih strankah. Za druge člane stranke, pa kadar se pojavljajo v medijskih objavah, zaradi posebnega statusa novinarskega poročanja, prek katerega se uresničuje svobodo izražanja, ni mogoče vnaprej in kategorično opredeliti, katere člane političnih strank bi bilo v konkretnem primeru dopustno objaviti. Treba je namreč upoštevati tako siceršnjo medijsko izpostavljenost določenih političnih oseb (relativno in absolutno javne osebe), kot tudi objave podatkov, ki jih izvedejo posamezniki sami, brez očitnega ali izrecnega namena, da se omeji namen njihove uporabe. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma pojasnjujemo, da podatek o članstvu v politični stranki kaže na politično opredeljenost posameznika, kar po definiciji iz
9. točke
10. člena ZVOP-1 predstavlja občutljiv osebni podatek. Podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov so navedene v
11. členu ZVOP-1, po katerem se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo med drugim: če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev; če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe; če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Specialni predpis, ki predstavlja podlago za objavo informacije o članstvu v političnih strankah je Zakon o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14, v nadaljevanju ZPolS), ki v
12. členu opredeljuje, da so podatki, vpisani v register, razen podatka o EMŠO, javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis. V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča (registrska knjiga) in osebno ime, datum rojstva, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ustanovitelja stranke (zbirka listin). Iz navedenega torej izhaja, da obstaja zakonska podlaga za objavo imen in priimkov zastopnikov in ustanoviteljev političnih strank. Dalje IP pojasnjuje, da novinarsko poročanje uživa poseben status, prek katerega se uresničuje svoboda izražanja (prvi odstavek
13. člena Ustave RS). V zvezi s tem sta se v pravni teoriji in sodni praksi razvila standarda relativno in absolutno javnih oseb, o katerih poročajo mediji. Navedene osebe lahko v določeni meri pričakujejo poseg v svojo zasebnost in je poročanje o njihovi zasebnosti dopustno brez privolitve. Več o tem si lahko preberete v smernicah IP Varstvo osebnih podatkov in mediji.[1] Glede na navedeno torej ni mogoče vnaprej in kategorično ugotoviti, da je medijska objava imen in priimkov članov političnih strank v nasprotju z ZVOP-
14. Treba je namreč upoštevati vse okoliščine primera, pri čemer je treba upoštevati tudi dejstvo, da se določeni posamezniki kot člani političnih strank sami javno izpostavljajo in zato dejstvo o članstvu postane javno že na ta način (smiselno
15. točka
16. člena ZVOP-1). Dodajamo še, da se bo dne
18. 2018 pričela uporabljati Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
19. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bo »nasledila« ZVOP-
20. Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodnem recitalu 153 določa, da bi moralo pravo držav članic usklajevati pravico do svobode izražanja pri novinarskem poročanju z varstvom osebnih podatkov. Pri tem izrecno poudarja, »za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja zgolj v novinarske namene /…/ bi se morala uporabiti odstopanja ali izjeme od nekaterih določb te uredbe, če je to potrebno za uskladitev pravice do varstva osebnih podatkov s pravico do svobode izražanja in obveščanja, kakor je določena v členu 11 Listine[2].« Po členu
21. Splošne uredbe o varstvu podatkov, države članice z zakonom usklajujejo pravico do varstva osebnih podatkov na podlagi te uredbe s pravico do svobode izražanja in obveščanja, vključno z obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav., asistent svetovalca Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka [1] https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf [2] Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 11 (Svoboda izražanja in obveščanja)