← Slovenija

Objava OP živečih fizikov na Wikipediji - IPRS

Objava OP živečih fizikov na Wikipediji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.12.2017 Številka: 0712-1/2017/2431 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP, Svetovni splet --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP, Svetovni splet Spoštovani! Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne
  4. 2017 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem IP obveščate o tem, da so na spletni strani Wikipedije (https://sl.wikipedija.org/wiki/Seznam_slovenskih-fizikov) objavljeni osebni podatki še živečih slovenskih fizikov in matematikov, v nekaterih primerih celo napačni in nepopolni, za objavo katerih pa prizadeti niso dali soglasja. Prošnje za popravek ali brisanje podatkov, ki so bile naslovljene na Wikipedijo, so bile zavrnjene. Menite, da ob objavi osebni podatkov živečih oseb lahko pride do zlorab in kraje identitete, zato sprašujete IP, kateri zakon dovoljuje objavo osebnih podatkov še živečih državljanov na Wikipediji. V nadaljevanju vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali in na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašima vprašanjema. Mnenje IP glede vašega vprašanja je, da je Slovenska Wikipedija različica spletne enciklopedije, uredniško oblikovane elektronske publikacije in pravice, vezane na objavljene podatke v tej publikaciji, tudi osebne podatke, ureja Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16), v nadaljevanju: ZMed). Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16), v nadaljevanju: ZMed) v prvem odstavku
  8. člena določa, da so mediji po tem zakonu časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti. Slovenska Wikipedija je različica spletne enciklopedije Wikipedije v slovenskem jeziku, prosto dostopna in razmeroma velika zbirka sicer zelo strukturiranih podatkov, ki pa jo v okviru zelo jasne uredniške politike, torej pod pogoji, ki so tudi javno objavljeni in vključujejo tudi merila za popravek in izbris, lahko ureja vsak. Gre torej za elektronsko publikacijo, za spletno knjigo, ki nastaja v okviru enega najbolj obiskanih spletnih socialnih omrežij v Sloveniji. Kot je pojasnjeno na spletni strani https://sl.wikipedija.org/wiki/Seznam_slovenskih-fizikov, vsebuje seznam slovenskih fizikov vse znane fizičarke in fizike, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oziroma docenti fizike, vse doktorirane univerzitetne asistentke in asistente te stroke v Sloveniji, vse fizikalne znanstvene svetnike in svetnice oziroma višje znanstvene sodelavke in sodelavce na Institutu "Jožef Stefan" ter še nekaj drugih znanih ali obetavnih fizičark in fizikov v Sloveniji. Glede na navedeno in na objavljeno uredniško politiko Wikipedije ne moremo trditi, da gre za osebne podatke, ki so avtomatizirano obdelani oziroma izvirajo iz takšnih zbirk in so predmet varovanja po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) V zvezi z vašim vprašanjem vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  9. točke prvega odstavka
  10. člena ZVOP-1 ter
  11. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) pojasnjujemo, da se z določbami ZVOP-1 ne varuje zasebnost posameznika v širšem smislu, kot le to npr. zagotavlja
  12. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s sprem., v nadaljevanju Ustava RS), pač pa se varuje zgolj tisti del t.i. informacijske zasebnost, ki jo zagotavlja
  13. člen Ustave RS, torej se z ZVOP-1 varujejo le tisti osebni podatki, ki so avtomatizirano obdelani ter tisti osebni podatki, ki izvirajo iz zbirk osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. V primeru, ko medij objavi ali namerava objaviti osebne podatke in fotografije, ki ne izvirajo iz varovanih zbirk osebnih podatkov, kot to izhaja iz vašega dopisa, lahko prizadeti posameznik svoje osebnostne pravice varuje pred pristojnimi sodišči. Tako lahko npr. posameznik v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, med katere nedvomne sodi tudi poseg v pravico do zasebnosti iz
  14. člena Ustave Republike Slovenije, na podlagi
  15. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi
  16. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. V primeru objave osebnih podatkov, ki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, lahko takšno ravnanje pomeni tudi storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2; v nadaljevanju: KZ-1), kjer so v členih
  17. do
  18. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pri čemer pa je potrebno opozoriti, da se pregon za navedena kazniva dejanja začne na zasebno tožbo (
  19. člen KZ-1). Prijazen pozdrav, Pripravila: mag. Maruška Damjan državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.