Objava opozorila delovcu v medijih in na oglasni deski + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.06.2015 Številka: 0712-1/2012/1776 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z dopustnostjo objave opozorila, izrečenega vašemu zaposlenemu v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kot navajate v zaprosilu za mnenje, ste kot delodajalec delavcu vročili opozorilo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Še istega dne je delavec, ki se pogosto pojavlja v medijih, svojo plat zgodbe in izseke iz opozorila predstavil v prispevku na komercialni televiziji. V ozadju je bila vidna prva stran opozorila. S komentiranjem prejetega opozorila se je delavec v naslednjih dneh pojavil še v drugih medijih. Kot nadalje navajate, opozorilo vsebuje ime in priimek delavca (kar je bilo jasno razvidno že v medijih), ime in priimek pacienta (tega bi prikrili) in opis kršitve. Ostalih osebnih podatkov delavca ali drugih oseb ni navedenih. Ker bi želeli zadevo predstaviti celoti, vas zanima ali smete opozorilo objaviti v celoti ali delno, kje in kako (na Intranetu, Internet, mediji)? Zanima vas tudi, ali je s tem, ko je delavec sam javno predstavil zadevo, podal tudi osebno privolitev v objavo podatkov in se je v tem delu odrekel pravici do zasebnosti. (Odločba IP št. 0712-365/2007/2 in stran 10 Smernica Varstvo osebnih podatkov in mediji, verzija 1.0). Poudarili ste še, da je navedeni delavec relativna javna osebnost.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Glede na vrsto dokumenta in kontekst, v katerem bi želeli objaviti ta dokument, IP ocenjuje, da je zelo verjetno celotna vsebina le-tega zajeta s pojmom osebnega podatka. V konkretnem primeru predhodna objava določenih osebnih podatkov s strani posameznika, na katerega se nanašajo, ne more predstavljati podlage za nadaljnjo obdelavo teh kot tudi ne drugih oziroma dodatnih osebnih podatkov.Podlago za objavo določenega dokumenta, ki predstavlja informacijo javnega značaja, bi lahko eventualno predstavljale določbe ZDIJZ. Ker v konkretnem primeru IP vsebina dokumenta ni znana, se tudi ne more konkretno opredeliti do vprašanja ali ter kateri del dokumenta predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, poleg tega je poudariti, da je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ in se zato ne more vnaprej opredeljevati do vprašanja ali in v katerem delu konkretni dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Varstvo osebnih podatkov je lahko v določenih primerih preseženo tudi zaradi ustavno zajamčene svobode izražanja, po kateri lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Pri tehtanju, ali se mora pravica do informacijske zasebnosti umakniti pravkar navedeni svoboščini bo sicer relevanten tudi status določenega posameznika v javnosti (absolutno oziroma relativno javna osebnost), predvsem pa bo pri tem odločilen kontekst v katerem so določeni podatki objavljeni in v tem smislu tudi nujnost razkritja teh podatkov za uresničitev svobode izražanja, kakor tudi sam način, na katerega bodo podatki objavljeni.Obrazložitev:Najprej je pojasniti, da skladno z opredelitvijo osebnega podatka iz
- točke
- člena ZVOP-1, osebnega podatka ne predstavlja izključno ime in priimek posameznika, pač pa tudi druge informacije, ki se nanašajo nanj. V konkretnem primeru to pomeni, da osebni podatek predstavlja tako dejstvo, da je bil določenemu delavcu izrečen določen delovnopravni ukrep, kot tudi vsi razlogi zanj. Glede na vrsto dokumenta in kontekst, v katerem bi želeli objaviti ta dokument, IP ocenjuje, da je zelo verjetno celotna vsebina le-tega zajeta s pojmom osebnega podatka. Objava opozorila oziroma posredovanje le-tega v objavo skladno z določbo
- točke
- člena predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za katero mora biti po
- členu ZVOP-1 vedno podana ustrezna podlaga v zakonu ali osebni privolitvi posameznika. Specialne določbe z vidika pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor upoštevaje
- točko
- člena ZVOP-1 sodi tudi Onkološki inštitut, določa
- člen ZVOP. Skladno s
- odstavkom
- člena se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Po
- odstavku
- člena lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Skladno s
- odstavkom
- člena ZVOP-1 se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Po
- odstavku
- člena pa se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena, v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.V konkretnem primeru je poudariti, da predhodna objava določenih osebnih podatkov s strani posameznika, na katerega se nanašajo, ne more predstavljati podlage za nadaljnjo obdelavo teh osebnih podatkov, razen če jih je posameznik objavil brez očitnega in izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe. IP sicer ni seznanjen s samo vsebino prispevkov v medijih, vendar bi že glede na razpoložljive informacije bilo mogoče zaključiti, da je s strani delavca objavljeno opozorilo v medijskem prispevku objavljeno z določenim namenom in zato zgornji pogoj ni izpolnjen. Poleg tega, kot IP razume vaše zaprosilo za mnenje, je delavec objavil v medijih le nekatere dele opozorila, vi pa bi želeli objaviti celotni dokument. Izhajajoč iz zgoraj navedenega načelnega stališča, da se glede na naravo dokumenta osebni podatki, ki se nanašajo na delavca, prepletajo s celotno vsebino tega dokumenta (brez poznavanja konkretnega dokumenta tudi dokončna opredelitev IP ni mogoča), bi razkritje preostalega dela dokumenta predstavljalo obdelavo osebnih podatkov, ki je delavec sam predhodno ni razkril. Privolitev kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov delavcev načeloma, razen v redkih primerih, zaradi podrejenega položaja v katerem je delavec v razmerju do delodajalca, ne pride v poštev. Poleg tega v konkretnem primeru ni mogoče govoriti, da je delavec s tem, ko je ob predstavitvi svoje plati zgodbe objavil del dokumenta, podal privolitev v objavo istega dokumenta tudi s strani delodajalca, še posebej pa privolitve delavca ni moč najti v delu dokumenta, ki ga očitno delavec ni objavil.V konkretnem primeru IP tudi ni znana kakršnakoli izrecna zakonska podlaga, po kateri bi bila dopustna objava dokumenta, ki je del kadrovske evidence, ki jo vodi upravljavec osebnih podatkov, niti podlage za objavo ni najti v določbah 2.,
- oziroma
- odstavka
- člena ZVOP-1.Podlago za objavo določenega dokumenta, ki predstavlja informacijo javnega značaja, bi lahko eventualno predstavljale določbe ZDIJZ, pri čemer informacije javnega značaja ne predstavlja osebni podatek, katerega razkritje bi bilo v nasprotju z določbami ZVOP-
- Ne glede na pravkar povzeto izjemo, uzakonjeno v
- točki
- odstavka
- člena ZDIJZ, se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker v konkretnem primeru IP vsebina dokumenta ni znana, se tudi ne more konkretno opredeliti do vprašanja ali ter kateri del dokumenta predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja, poleg tega je poudariti, da je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ in se zato ne more vnaprej opredeljevati do vprašanja ali in v katerem delu konkretni dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Mnenja s področja uporabe določil ZDIJZ skladno z določbo
- odstavka
- člena ZDIJZ nudi namreč Ministrstvo za javno upravo.Na koncu IP še dodaja, da je varstvo osebnih podatkov lahko v določenih primerih preseženo tudi zaradi ustavno zajamčene svobode izražanja, po kateri lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Pri tehtanju, ali in v katerem delu se mora pravica do informacijske zasebnosti umakniti pravkar navedeni svoboščini, bo sicer relevanten tudi status določenega posameznika v javnosti (absolutno oziroma relativno javna osebnost), predvsem pa bo pri tem odločilen kontekst, v katerem so določeni podatki objavljeni ter nujnost razkritja teh podatkov za uresničitev svobode izražanja. Ne glede na navedeno, pa je nedvomno z vidika varstva osebnih podatkov kot tudi varstva širše zasebnosti posameznika ustreznejša opredelitev do navedb, izpostavljenih v medijih, brez hkratne objave dokumenta, ki pogosto za sam odgovor prizadetega subjekta na netočne, neresnične ali zavajajoče medijsko objavljene navedbe niti ni nujno potrebna. V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč vas lepo pozdravljamo. Informacijska pooblaščenkaMojca Prelesnik, univ.dipl.prav. Pripravila: Katarina Medveddržavna nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026