Objava osebnih podatkov študentov na internetu in oglasni deski, javnost izpitov - IPRS

Objava osebnih podatkov študentov na internetu in oglasni deski, javnost izpitov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.04.2009 Številka: 0712-79/2009/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je v različnih dneh prejel nekaj vaših vprašanj v zvezi z objavo osebnih podatkov študentov s strani fakultete. Zaradi povezanosti tematike ter pravnega področja in pravnih podlag, vam odgovore na vsa vprašanja posredujemo v enem mnenju. Odgovarjamo vam na naslednja vprašanja:
3. ali lahko fakulteta na svoji spletni strani objavi rezultate izpitov tako, da poleg ocene objavi vpisno številko študenta?
4. ali lahko fakulteta objavi razpored pedagoških obveznosti (izpitov, vaj, seminarjev, ekskurzij, ipd.) s poimenskim seznamom študentov?
5. ali je dovoljeno objavljati zagovore diplom, magisterijev in doktoratov na oglasnih deskah in spletu z navajanjem imen in priimkov kandidatov?
6. ali je izjava, s katero študent ob vpisu dovoli obdelavo osebnih podatkov, veljavna oziroma zakonita? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
7. točke
8. odstavka
9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
11. Objava vpisne številke poleg ocene je dopustna, pri čemer mora fakulteta osebne podatke zavarovati tako, da osebam, ki niso pooblaščene za tovrstno obdelavo osebnih podatkov, ni omogočena povezava osebnih imen in priimkov z vpisno številko.
12. Zakon o visokem šolstvu določa, da lahko fakulteta osebne podatke obdeluje »za potrebe visokošolske dejavnosti«, kar je po mnenju Pooblaščenca tako široka opredelitev, da jo je potrebno interpretirati restriktivno in ob tem upoštevati načelo sorazmernosti. Sam podatek o imenu in priimku sicer nista nujno varovana osebna podatka, saj posameznik ob njuni navedbi še ni nujno določljiv, vendar se v vašem primeru ob imenu in priimku objavljajo tudi drugi podatki. Za objavo poimenskih razporedov pedagoških obveznosti študentov na elektronski oglasni deski skladno z načelom sorazmernosti ni podlage (razen, če je internetna ali intranetna stran dostopna z gesli), dopustna pa je objava tovrstnih razporedov na fizični oglasni deski fakultete, kjer se z osebnimi podatki lahko seznani le ožji krog ljudi. Pri razporeditvi pedagoških obveznostih gre namreč za obvezni del komunikacije med fakulteto in študenti, torej to služi »potrebam visokošolske dejavnosti«. Pooblaščenec pa kljub temu priporoča, da se objava poimenskih razporedov pedagoških obveznosti študentov na (fizični ali elektronski) oglasni deski fakultete izvede tako, da čim manj posega v zasebnost študentov, saj lahko fakulteta z milejšimi postopki (objava razporeda z vpisnimi številkami ali na primer po skupinah – vsi od priimka z začetnico A do C….) doseže enak cilj.
13. Določbe Statuta Univerze v Ljubljani o izpitih se smiselno uporabljajo tudi za ostale oblike preverjanja znanja (pri čemer je zagovor ena izmed oblik preverjanja znanja), torej se analogno uporabljajo določbe o javnosti ustnega izpita tudi za zagovor. Pooblaščenec pa meni, da je namen instituta javnosti v primeru zagovorov zaključnih del drugačen, zato je internetna objava zagovora dopustna. Kljub temu pa tudi na tem mestu Pooblaščenec opozarja, da lahko fakultete z manj grobimi posegi (denimo z onemogočenim indeksiranjem internetnih strani) zagotovijo večje varstvo osebnih podatkov študentov.
14. Fakulteta lahko na podlagi osebne privolitve posameznika obdeluje osebne podatke le, kadar ne gre za izvrševanje njenih nalog, ki jih opravlja na podlagi zakona. V vseh ostalih primerih je obvezna podlaga v zakonu. Z osebno privolitvijo se torej ne more izključiti oz. prekoračiti nabora ali namena obdelave osebnih podatkov, ki jih določa zakon, kadar gre za izvrševanje pooblastil, podeljenih upravljavcu iz javnega sektorja. O b r a z l o ž i t e v: Splošno o podlagah fakultete za obdelavo osebnih podatkov Fakultete, članice slovenskih univerz, oziroma samostojni visokošolski zavodi predstavljajo del javne izobraževalne mreže, ki jih ZVOP-1 z
15. točko
16. člena neposredno uvršča v javni sektor. Sistem varstva osebnih podatkov v Sloveniji predvideva različno regulacijo področja za javni sektor na eni strani ter zasebni sektor na drugi strani, tej sistematizaciji pa sledi ZVOP-1, ki za različne upravljavce (torej za javni oz. zasebni sektor) predvideva različne pravne podlage, na podlagi katerih lahko dopustno in zakonito obdelujejo osebne podatke. Javni sektor, kamor torej sodijo tudi fakultete, sme glede na določbe
17. odstavka
18. člena v povezavi z
19. členom ZVOP-1 obdelovati osebne podatke le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Nadalje pa je določeno, da se lahko z zakonom določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Glede na to, da takega zakona, ki bi kot podlago za obdelavo osebnih podatkov predvideval osebno privolitev posameznika, v t.i. (visoko)šolski zakonodaji ni, ostaja edina podlaga za obdelavo osebnih podatkov zakon sam. Ob tem pa ZVOP-1 v
20. odstavku
21. člena predvideva, da se lahko osebne podatke obdeluje tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje nalog, ki so v okviru pooblastil naložene nosilcem javnih pooblastil. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da sme fakulteta na podlagi osebne privolitve posameznika torej obdelovati njegove osebne podatke, kadar ne izvršuje svojih zakonsko določenih pristojnosti oz. nalog, denimo za organizacijo kluba alumnov, zbornika študentov, nestrokovnih izletov ipd. Specialni zakon, ki ureja obdelavo osebnih podatkov na področju visokega šolstva, je Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVis). ZVis v
22. členu določa, da visokošolski zavodi vodijo naslednje evidence
23. evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov,
24. osebni karton, ki se vodi za vsakega študenta od vključitve v študij do končanja študija oziroma do izpisa,
25. zapisnik o izpitu, s katerim se evidentira prijava k izpitu, potek izpita in dosežena ocena,
26. evidenco izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. Isti člen nadalje določa, da morajo evidence iz 1.,
27. in
28. točke obsegati ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, datum, kraj in občino rojstva, državo rojstva, stalno in začasno bivališče, enotno matično številko občana, državljanstvo, predhodno pridobljeno izobrazbo, način študija ter druge podatke po posebnih predpisih. Evidenca iz
29. točke
30. odstavka tega člena pa obsega ime in priimek študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spol, enotno matično številko občana, način študija, letnik študija in študijsko leto prvega vpisa, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, ter oceno, doseženo pri izpitu.
31. člen ZVis pa določa, da se osebni podatki študentov iz evidenc
32. člena tega zakona zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih.
33. člen ZVis torej določa, katere osebne podatke lahko fakulteta obdeluje,
34. člen pa opredeljuje namene, za katere se lahko osebni podatki obdelujejo. Ob tem Pooblaščenec opozarja, da je določbo
35. člena ZVis zaradi njene ohlapnosti ("za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov") možno tolmačiti izjemno široko, kar je v sistemu varstva osebnih podatkov nedopustno. Po mnenju Pooblaščenca morajo zakoni, na podlagi katerih se v javnem sektorju obdelujejo osebni podatek, natančno opredeliti nabor obdelovanih osebnih podatkov (ta pogoj ZVis izpolnjuje) ter natančno opredeliti namen, za katerega se ti podatki zbirajo. Statut Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/2005, s spremembami in dopolnitvami), sprejet na podlagi ZVis, vsebuje domala identične določbe kot ZVis, s to razliko, da ne opredeljuje nabora osebnih podatkov glede na posamezno evidenco. V nadaljevanju Pooblaščenec podaja konkretno interpretacijo določb ZVOP-1 glede na zastavljena vprašanja:
36. Objava ocen na oglasni deski Vpisna številka študenta je primarni identifikacijski znak, ki služi enostavni in enolični identifikaciji posameznika. To pomeni, da vsakemu študentu v času študija pripada samo ena vpisna številka, ki jo dobi pri vpisu na fakulteto in jo "nosi" s seboj do zaključka študija. Bistven pogoj pri opredelitvi določenega podatka za osebni podatek je povezljivost tega podatka s posamezno fizično osebo. Osebni podatek je namreč opredeljen kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen; posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se tak osebni podatek nanaša. Posameznik je določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njegovo fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Povedano pomeni, da je vpisna številka osebni podatek samo takrat, ko je na njeni podlagi mogoče študenta enolično identificirati in prepoznati. Takšno identifikacijo pa lahko opravijo samo osebe, ki številko poznajo. To pomeni, da v primeru objave seznama z vpisnimi številkami študentov na oglasni deski, ki jim ni dodan drug podatka, razen morda izpitne ocene, ta številka načeloma še ne predstavlja osebnega podatka. Nasprotje od tega pa predstavljajo primeri, ko je mogoče posameznika, študenta, na podlagi objavljene vpisne številke brez nesorazmerno velikega napora ali vloženega veliko časa določiti oziroma identificirati. Najpogosteje se v praksi to zgodi s hkratno objavo imena in priimka študenta z njegovo vpisno številko. Pri tem je vredno poudariti, da fakultete zaradi hitrega sporočanja in učinkovitega vodenja študijskega procesa komunicirajo s študenti prek elektronskih oglasnih desk, torej prek spleta, kjer lahko podatki ostanejo tudi zelo dolgo časa. Pooblaščenec zato opozarja, da bi objava vpisne številke ob imenu in priimku predstavljala nezakonito obdelavo osebnih podatkov in bila v nasprotju s
37. odstavkom
38. člena ZVOP-
39. Prav tako osebna privolitev posameznika v tem primeru ne bi predstavljala zakonite podlage za obdelavo osebnih podatkov, saj gre za izvedbo nalog fakultete, povezanih s študijskim procesom. Kadar pa fakulteta obdeluje osebne podatke zaradi izvajanja navedenih nalog ni upravičena objavljati, posredovati, zbirati ali drugače obdelovati osebnih podatkov študentov na podlagi njihove osebne privolitve. Zato Pooblaščenec svetuje, da fakulteta skladno s
40. členom ZVOP-1, ki govori o zavarovanju osebnih podatkov, prepreči nepooblaščeno obdelavo osebnih podatkov tako, da na oglasni deski objavlja zgolj vpisne številke in ocene študentov. Ob njihovi objavi namreč brez nesorazmernega napora ali z vloženega veliko časa ni moč identificirati posameznika, ki se "skriva" za določeno vpisno številko. Navedene določbe ZVOP-1, v povezavi z načelom sorazmernosti iz
41. člena ZVOP-1, opredeljujejo način izvedbe določbe
42. člena Statuta Univerze v Ljubljani, ki določa, da se mora seznam kandidatov z izpitnimi ocenami ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov objaviti najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita. Seznam kandidatov je potrebno torej tolmačiti tako, da se ne razkriva njihove identitete, temveč se objavi le njihova vpisna številka. Ob tem pa Pooblaščenec še dodaja, da morajo fakultete t.i. študentske info sisteme, ki omogočajo elektronski dostop do posameznih ocen, prijavo na izpite in ostale koristne funkcije, primerno zavarovati bodisi z geslom bodisi s kakšno drugo varovalko, ki onemogoča nepooblaščeno vstopanje v sistem. Prijava zgolj z osebnim imenom in priimkom ali zgolj z vpisno številko predstavlja namreč veliko možnost, da se z osebnimi podatki seznanijo tudi nepooblaščene osebe.
43. Objava razporeda pedagoških obveznosti na oglasni deski V praksi so pogosti ali skoraj edini praktično izvedljivi primeri, ko fakultete na svojih fizičnih in elektronskih oglasnih deskah obveščajo študente o prihajajočih študijskih obveznostih; vajah, seminarjih, izpitih, ekskurzijah. V ta namen fakulteta pogosto razdeli študente v skupine in pripravi seznam, po katerem bodo navedene študijske obveznosti potekale. Pri tem se postavlja vprašanje, ali je dopustna objava poimenskega seznama študentov na oglasni deski fakultete. Podobna razlaga določb ZVOP-1, kot jo je Pooblaščenec podal pri prejšnjem vprašanju, je uporabna tudi na tem mestu. Če fakulteta nima zakonske podlage oziroma konkretno opredeljenega namena obdelave že zbranih podatkov, ne sme obdelovati osebnih podatkov v te namene. Določba ZVis o tem, da se lahko osebne podatke obdeluje »za potrebe visokošolske dejavnosti«, je tako široka, da mora biti njena interpretacija glede na načelo sorazmernosti nujno restriktivna. Glede objave razporeda ustnih izpitov Statut Univerze v
44. členu sicer določa, če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita.
45. člen Izpitnega pravilnika Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pa določa, da je javnost preverjanja znanja zagotovljena s pravočasno javno objavo dneva, ure, kraja in prostora preverjanja znanja na oglasni deski in/ali na spletni strani fakultete. Obe določbi sicer določata objavo razporedov, po katerem se opravi preverjanje znanja in z njim zagotavlja javnost, vendar pa ne predstavljata pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, saj ne predvidevata njihove objave, niti ne določata, katere osebne podatke bi bilo dopustno objaviti. Pri tem se Pooblaščenec strinja z vašo navedbo, da ljudje v zunanjem svetu nastopamo z imenom in priimkom in je to normalen potek medsebojne komunikacije. Upravno sodišče je denimo tudi s sodbo št. U 1900/2005-12 odločilo vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavlja osebni podatek v smislu ZVOP-
46. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Iz navedene sodbe torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče določiti fizično osebo. Pri tem zato Pooblaščenec poudarja, da lahko predvsem internetna objava imena in priimka v kombinaciji s podatkom o tem, katero fakulteto posameznik obiskuje (ter v katerem letniku študija je, katero študijsko smer je izbral, katerih dodatnih ali izbirnih aktivnosti se udeležuje), poseže v pravico posameznika do varstva osebnih podatkov ter njegove širše zasnovane pravice do varstva zasebnega življenja. Kljub temu, da se obiskovanje fakultete odvija v "javnem" delu življenja posameznika, si lahko ta iz kakršnega koli razloga morda želi, da je podatek o njegovih interesih in življenjskih usmeritvah, pa tudi o hitrosti napredovanja študija ipd. znan le manjšemu krogu ljudi. Takemu krogu, ki je glede na konkretne okoliščine nujen za sodelovanje v študijskem procesu. Pooblaščencu se torej, upoštevaje načelo sorazmernosti, ne zdi sporna objava poimenskega razporeda na fizični oglasni deski fakultete, ki je namenjena ožjemu krogu ljudi. V nasprotju s tem pa bi lahko objava osebnih podatkov na elektronski oglasni deski (ki ni zaščitena z geslom in je tako dostopna širšemu krogu, tudi nepoklicanih, ljudi) pomenila prekomerno obdelavo osebnih podatkov in bila s tem nezakonita, če je prosto dostopna vsem. Na tem mestu lahko predlagamo objavo razporedov študentov po skupinah, npr. vsi študentje z določeno črko priimka ali po vpisni številki ali pa na intranetu ali internetu v okviru študentskih info sistemov, do katerega dostopajo samo študenti z gesli. Študentje se med seboj poznajo in vedo za imena in priimke drug drugega in torej do nezakonitega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov med njimi zaradi uporabe zaprtega sistema ne more priti. Internetna stran, ki ni zavarovala z dostopnimi gesli, pa je globalno dostopen medij, ki omogoča hujše zlorabe in uporabnost podatkov izven namena, za katerega so bili osebni podatki zbrani (pridobivanje podatkov za namene neposrednega trženja, iskanje ljudi, ki ne želijo, da se jih najde, recimo oseb, ki imajo sodno prepoved približevanja za nasilne starše ali druge sorodnike ali zalezovalce, in so se zato odselili …).
47. Objava zagovorov diplom, magisterijev in doktoratov Diplomsko, magistrsko in doktorsko delo z zagovorom je oblika preverjanja znanja, ki predstavlja zaključek nekega obdobja študija in s tem končno obliko presoje upravičenosti prejema določenega strokovnega naziva. Po naravi stvari je zagovor oblika preverjanja, ki se opravlja ustno, zato se glede zagotavljanja javnosti pri zagovorih analogno uporabljajo določbe Statuta, ki govorijo o javnosti ustnih izpitov.
48. odstavek
49. člena Statuta namreč določa, da je ustni izpit javen,
50. člen pa predvideva smiselno uporabo določb Statuta o izpitih tudi za ostale oblike preverjanja znanja. Izpitni pravilnik FE pa v
51. členu določa, da je javnost zagotovljena s pravočasno javno objavo dneva, ure, kraja in prostora preverjanja znanja na oglasni deski in/ali na spletni strani fakultete. Pooblaščenec glede na navedeno meni, da je objava zagovora diplome, magisterija in doktorata dopustna, saj je namenjena obveščanju javnosti in zagotavljanju njene prisotnosti pri zagovoru. Po eni strani je tako zadoščeno kriteriju javnosti ustnega preverjanja znanja, po drugi strani pa lahko, posebej pri doktorskih kandidatih, ki so pogosto že uveljavljeni strokovnjaki na svojem področju in katerih promocija je kasneje tudi javna (
52. člen Statuta), obstaja nekoliko širši interes po prisotnosti javnosti na njihovih zagovorih. To pomeni, da je namen instituta javnosti pri zagovorih nekoliko drugačen od tistega pri ustnih izpitih.
53. Izjava, s katero študent ob vpisu dovoli obdelavo osebnih podatkov Na vpisnem listu za vpis na fakulteto ali višji letnik posamezne fakultete, se lahko zapiše tudi dodatek, s katerim naj bi študent s svojim podpisom dovolil, da se osebni podatki z vpisnega lista uporabljajo tudi za druge namene in s strani drugih upravljavcev (za pomoč pri poklicnem svetovanju in zaposlovanju Zavod za zaposlovanje; za pomoč pri kariernem in študijskem svetovanju; za vodenje postopkov v zvezi z bivanjem v študentskih domovih; za izvajanje postopkov subvencionirane prehrane; za vpis v knjižnice,…). Pooblaščenec je že pojasnil sistem podlag za obdelavo osebnih podatkov v zakonu za javni sektor ter dopustnost obdelave podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika. Če povzamemo, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju dopustna le, če za to obstaja zakonska podlaga. Izjema od te določbe (obdelava na podlagi osebne privolitve) je predvidena zgolj v primerih neoblastnega delovanje fakultete. Posameznik torej lahko privoli v to, da se njegovi podatki uporabijo za določene namene, ki ne predstavljajo izvrševanja nalog fakultete v okviru zakona, ki določa njene pristojnosti in pooblastila. V primeru pridobivanja in obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve Pooblaščenec opozarja še na določbo
54. člena ZVOP-1-UPB1, ki določa, da seosebni podatki zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju z nameni, če zakon ne določa drugače. Pooblaščenec meni, da je namen obdelave osebnih podatkov v vsebini soglasja opredeljen in opozarja, da se osebnih podatkov, pridobljenih v okviru neoblastnega delovanja fakultete (npr. za izvajanje postopkov subvencionirane prehrane; za vpis v knjižnice …), glede na določbe
55. člena ZVOP-1-UPB1, ne sme uporabljati oz. obdelovati za druge namene, ki ne izhajajo iz vsebine soglasja. Na koncu Pooblaščenec še opozarja, da nikakor ni dopustno pogojevati »privolitve« za obdelavo osebnih podatkov z vpisom na fakulteto, saj mora biti osebna privolitev svobodna in prosta. Tovrstna »soglasja«, ki jih zahtevajo institucije, niso odraz proste in svobodne volje posameznika, zato je njihova veljavnost vprašljiva. Pooblaščenec zato svetuje, da upravljavci zbirk osebnih podatkov v javnem sektorju, ki ob zbiranju podatkov za opravljanje njihovih zakonsko določenih nalog želijo obdelovati tudi osebne podatke na podlagi osebne privolitve posameznika za svoje neoblastno delovanje, soglasje sestavijo tako, da bo to dejansko izražalo privolitev posameznika. Predvsem pa ni dopustno pogojevati vpisa na fakulteto s soglasjem za obdelavo osebnih podatkov v druge, neoblastne namene. Svetujemo sestavo soglasja tako, da lahko posameznik upravljavcu poda svoje soglasje za posamezen namen ali mu ga odreče, ne pa na način, da se lahko strinja le z vsemi s strani upravljavca opredeljenimi nameni. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026