Objava osebnih podatkov delavcev na oglasni deski + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.07.2015 Številka: 0712-1/2015/1944 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da sindikalni predstavnik želi poimensko javno objavo plač (torej ime, priimek ter količnik oziroma osnovna plača) zaposlenih na oglasni deski v vašem podjetju. Sindikalni predstavnik se sklicuje se na
- člen Podjetniške kolektivne pogodbe. Navajate, da ste javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje javne službe. Zanima vas, ali je z vidika varstva osebnih podatkov taka objava osebnih podatkov zaposlenih, dopustna.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Objava imena in priimka zaposlenih skupaj z osnovno plačo na oglasni deski delodajalca je v skladu z ZVOP-1 dopustna le v primeru, da zaposleni tako objavo izrecno dovoli oziroma vanjo privoli - pisna privolitev zaposlenega iz katere mora biti zaposlenemu jasno razvidno za kakšno obdelavo taksativno naštetih osebnih podatkov gre in za kakšen namen.IP poudarja, da mora biti podpis take izjave za zaposlenega popolnoma prostovoljen ter da zavrnitev podpisa izjave nikakor ne sme imeti negativnih posledic za zaposlenega, zaposleni pa lahko svojo privolitev kadarkoli prekliče. Zaposleni mora biti z navedenimi informacijami jasno seznanjen že pred podpisom take izjave, saj je v nasprotju kršeno načelo zakonitosti in poštenosti iz
- člena ZVOP-1 in osebna privolitev posameznika ni veljavna.IP dodaja, da je za člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta ter člana nadzornega organa poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 4.a členom ZDIJZ informacija javnega značaja podatek o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete – za navedene zaposlene je torej objava imena in priimka skupaj z informacijo o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete, na oglasni deski delodajalca, mogoča na podlagi ZDIJZ.Objava sistemizacije na oglasni deski delodajalca je v skladu z ZVOP-1 v zasebnem sektorju, po mnenju IP, možna le na način, da posamezni zaposleni v sistemizaciji niso določeni oziroma določljivi. O b r a z l o ž i t e v:Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Splošna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, je urejena v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Osebna privolitev posameznika je v
- točki
- člena ZVOP-1 definirana kot prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec osebnih podatkov.KONKRETNI PRIMER:Na podlagi zgoraj navedenega IP poudarja, da je podatek o osnovni plači oziroma količniku, osebni podatek posameznika le takrat, kadar se nanaša na točno določenega oz. določljivega posameznika.IP glede posredovanja oziroma objave navedenih podatkov tretjim osebam (objava na oglasni deski delodajalca) najprej pojasnjuje, da obstaja razlika, ali delodajalec sodi v javni ali zasebni sektor. Iz vašega sporočila je razvidno, da v skladu z določbo
- točke
- člena ZVOP-1, sodite v zasebni sektor. IP pojasnjuje, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Poleg tega se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Področni zakon v smislu ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, nadaljevanju: ZDR-1). Določba prvega odstavka
- člena ZDR-1 določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz navedene določbe ZDR-1 tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih, ki so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZDR-1 na ta način tudi konkretizira načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. IP meni, da osnovne plače delavca na oglasni deski delodajalca, v skladu z navedeno pravno podlago, ni potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, zato torej objava na podlagi zakona ni mogoča.IP pojasnjuje, da tudi Podjetniška kolektivna pogodba v skladu z ZVOP-1, ne predstavlja ustrezne pravne podlage za objavo imena, priimka in osnovne plače delavca na oglasni deski delodajalca, saj ZVOP-1 določa, da je ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov tista, ki določa obdelavo in osebne podatke, ki se obdelujejo –
- člen Podjetniške kolektivne pogodbe, pa po mnenju IP, temu kriteriju ZVOP-1, ne ustreza.IP glede objave osebnih podatkov zaposlenih opozarja še na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US, v nadaljevanju ZDIJZ), v katerem je po spremembi zakona v letu 2014 v 4.a členu določeno, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.IP na podlagi vseh navedenih pravnih podlag zaključuje, da je objava imena in priimka zaposlenih skupaj z njihovo osnovno plačo na oglasni deski delodajalca v skladu z ZVOP-1 dovoljena le v primeru:da zaposleni tako objavo izrecno dovoli oziroma vanjo privoli (pisna osebna privolitev, na kateri je jasno razvidno za kakšno obdelavo taksativno naštetih osebnih podatkov gre in za kakšen namen), pri čemer morajo biti zaposlenemu pred podajo takšne privolitve dane jasne informacije o tem, da je podaja pisne privolitve povsem prostovoljna, da zaposleni v primeru zavrnitve ne bo trpel nobenih posledic ter da lahko zaposleni svojo privolitev kadarkoli prekliče. na podlagi 4.a člena ZDIJZ za člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta ter člana nadzornega organa informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete predstavlja informacijo javnega značaja (vendar le v primeru, če je delodajalec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava – po podatkih v AJPES https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/1525638000/2015-07-28 je vaše podjetje poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). IP glede osebne privolitve zaposlenih opozarja, da delodajalec podpisa izjave nikakor ne sme zahtevati – v primeru, da delodajalec na prisilen način (ne glede na obliko oziroma način prisiljevanja) zahteva podpis izjave za obdelavo osebnih podatkov, bi bila dolžnost privolitve t.j. podpisa izjave sama s seboj v nasprotju in bi pomenila de facto prisilitev. Nedopustno je pridobivanje privolitev na prisilen način – IP poudarja, da v nobenem primeru zavrnitev podpisa izjave ne sme imeti nobenih posledic za delavca, podpis mora biti popolnoma prostovoljen. Delavec oziroma zaposleni pa lahko svojo privolitev tudi kadarkoli prekliče. Objava sistemizacije je v skladu z ZVOP-1 v zasebnem sektorju, po mnenju IP, možna le na način, da posamezni zaposleni v sistemizaciji niso določeni oziroma določljivi.V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.Pripravila: Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščencaMojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026