Objava osebnih podatkov iz kronik + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.06.2021 Številka: 07120-1/2021/338 Kategorije:Pravne podlage, Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da želite v okviru raziskovalnega projekta digitalizirati in na spletni strani objavljati kronike, imetniške pravice na katerih imajo arhivi, knjižnice, muzeji in zasebni lastniki. Zanima vas, kako je z osebnimi podatki, ki se najdejo v teh kronikah, predvsem glede njihove objave. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da je njegova pristojnost pri izdajanju mnenj omejena na področje osebnih podatkov ter se ne nanaša tudi na ostale vrste podatkov, ki so v kronikah, ali na širšo pravico do zasebnosti in osebnostne pravice. Skladno s členom 4
(1)Splošne uredbe pomeni pojem osebni podatki katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Zato bo IP v nadaljevanju izpostavil relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava (tudi objava) osebnih podatkov zakonita. Presojo pa mora v konkretnem primeru opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov. Splošno o pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov: Objava osebnih podatkov (npr. na spletni strani) predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov. Za vsako obdelavo pa mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe (privolitev, pogodba, zakon itn.). Obdelava osebnih podatkov za druge namene kot tiste, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani, je dovoljena, kadar je združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani. V takšnem primeru ni potrebna ločena pravna podlaga od tiste, na podlagi katere so bili osebni podatki zbrani. Nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1)Splošne uredbe ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni (člen 5
(1)(
- b)Splošne uredbe). Obdelava osebnih podatkov, ki so že zakonito izpostavljeni javnosti (npr. preko objave v knjigah, na drugih javnih spletnih straneh ali drugih zakonito javno dostopnih virih) za enake namene, zaradi katerih so bili podatki zakonito javno objavljeni, načeloma ne more pomeniti posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Lahko pa bi pomenila poseg v osebnostne pravice, o čemer pa IP ne more presojati, saj je za te pravice predvideno sodno varstvo. Splošno o osebnih podatkih umrlih oseb: Splošna uredba v uvodni določbi 27 pojasnjuje, da se ta uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Države članice lahko določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Tako se v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov posameznikov, ki so že pokojni, uporablja 23. člen ZVOP-1, ki izrecno urejajo varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov. V tretjem odstavku tega člena je izrecno določeno, da če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če umrli posameznik ni podal prepovedi iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače (četrti odstavek istega člena). Podatki iz arhivskega gradiva: Glede obdelave osebnih podatkov v arhivskem gradivu pa je treba upoštevati določbe specialnih zakonov, v konkretnem primeru določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14; v nadaljevanju ZVDAGA). To pomeni, da se glede objave osebnih podatkov, ki se nahajajo v arhivskem gradivu, za katerega veljajo določbe ZVDAGA, uporablja ta zakon, saj določbe Splošne uredbe oziroma še veljavne določbe ZVOP-1 urejajo zgolj pravila glede posredovanja osebnih podatkov uporabnikom ter splošno pravno podlago za nadaljnjo obdelavo v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov iz arhivskega gradiva je torej dopustna pod pogoji, ki jih določa ZVDAGA. Prvi odstavek 63. člena ZVDAGA določa, da je javno arhivsko gradivo v arhivih in v lastni hrambi na podlagi pisne zahteve za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur. Zahteva za uporabo mora vsebovati osebno ime oziroma naziv osebe in njeno uradno dodeljeno identifikacijsko oznako, namen uporabe gradiva ter druge podatke, potrebne za dostop do gradiva. V skladu s tretjim odstavkom 63. člena ZVDAGA lahko arhiv dovoli objavo reprodukcij javnega arhivskega gradiva v reklamne, propagandne ali podobne namene, razen če bi to nasprotovalo značaju ali pomenu arhivskega gradiva. Podrobnejše pogoje glede uporabe arhivskega gradiva določa Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 42/17; v nadaljevanju Uredba) v členih od 106 do 126. Ali in pod kakšnimi pogoji se dovoli uporaba arhivskega gradiva, je v celoti pristojnost Arhiva RS. IP namreč ni pristojen za razlago predpisov ali dajanje mnenj na področju arhiviranja in arhivskih gradiv. Glede na navedeno predlagamo, da se za več informacij oziroma mnenje glede možnosti uporabe arhivskega gradiva obrnete tudi na Arhiv RS. Glede osebnih podatkov v arhivskem gradivu IP še pojasnjuje, da so pod pogoji, ki jih določa drugi odstavek 65. člena ZVDAGA, v tem gradivu varovani le nekateri osebni podatki. V arhivskem gradivu so tako varovani le osebni podatki o zdravstvenem stanju, spolnem življenju, žrtvah kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke, storilcih kaznivih dejanj in prekrškov, razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu, verskem prepričanju in etnični pripadnosti. Tudi ti osebni podatki pa postanejo dostopni za javno uporabo 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. V skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZVDAGA se pri dostopu do javnega arhivskega gradiva po prvem ali drugem odstavku tega člena kot nedostopni oddvojijo le posamezni dokumenti, ki vsebujejo podatke, ki jih varujejo roki nedostopnosti, in ne širše enote gradiva. Kadar posamezni dokumenti vsebujejo podatke, ki jih varujejo roki nedostopnosti, poleg njih pa tudi podatke, do katerih bi bilo mogoče dostopati, se za dostop pripravi anonimizirana kopija dokumenta, na kateri so podatki, ki jih varujejo roki nedostopnosti prekriti tako, da neposreden ali posreden vpogled ni omogočen. IP še opozarja, da morajo upravljavci v vsakem primeru spoštovati tudi ostale obveznosti glede varstva osebnih podatkov, ki jih predpisuje Splošna uredba, predvsem glede ustreznega zavarovanja, hrambe, namena obdelave ipd. Svetujemo, da si preberete še druge odgovore IP na podobna vprašanja v mnenjih, objavljenih na: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/. Upamo, da smo vam z našimi pojasnili uspeli pomagati. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026