← Slovenija

Objava osebnih podatkov sodelujočih v javni razpravi - IPRS

Objava osebnih podatkov sodelujočih v javni razpravi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.01.2016 Številka: 0712-1/2016/197 Kategorije:Razno, Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet, Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
  4. 2016 prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) pripravlja predloge Gradbenega zakona, Zakona o urejanju prostora in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. MOP namerava v postopku priprave predlogov, pripravljene osnutke predložiti v javno razpravo. V tem postopku želi MOP zbrati vprašanja, mnenja in predloge ter na njih odgovoriti, odgovore pa objaviti na spletni strani MOP. Prejeta vprašanja želite objaviti skupaj z imenom in priimkom osebe, ki je vprašanje zastavila. Zanima vas, ali je objava imena in priimka osebe (skupaj z vsebino postavljenega vprašanja), dopustna z vidika Zakona o varstvu osebnih podatkov.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP ugotavlja, da objava imen in priimkov fizičnih oseb, ki so v javni razpravi podali svoje stališče oz. vprašanje v zvezi z osnutkom predloga zakona brez njihove osebne privolitve, načeloma ni dopustno. Izjemoma je objava dopustna brez privolitve, če tako določajo posebni predpisi. Če na primer javni uslužbenci oziroma javni funkcionarji podajajo stališče v zvezi s svojim delom oziroma funkcijo, potem bi bilo njihovo razkritje dopustno na podlagi
  8. alineje tretjega odstavka
  9. člena ZDIJZ. Obrazložitev:
  10. čl. ZVOP-1 določa, da je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z
  11. tč.
  12. čl. ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Imena in priimki oseb, ki so postavili vprašanje oziroma izrazili stališče v postopku javne razprave pri pripravi predloga zakonov, predstavljajo osebne podatke v smislu
  13. čl. ZVOP-
  14. Ob tem IP dodaja, da nazivi organizacij sami po sebi (ki jim ti posamezniki pripadajo) niso osebni podatki.Na podlagi prvega odstavka
  15. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Od strogega načelnega pravila velja izjema, ko gre za obdelavo osebnih podatkov zaradi neoblastnega delovanja javnega sektorja. V takih primerih IP šteje, da je obdelava dopustna na podlagi veljavne osebne privolitve. IP ugotavlja, da je javna razprava v postopku sprejema zakona neformalne narave. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14; v nadaljevanju Poslovnik Vlade) v drugem odstavku
  16. člena določa, da predlagatelj predpisa povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek predpisa, na spletnih straneh. V skladu z
  17. a členom gradivo iz drugega odstavka
  18. člena, ki se objavi na spletnih straneh, vsebuje:- osnutek predpisa,- povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje,- čas trajanja javne predstavitve, v katerem je mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe,- datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja in- uradni elektronski naslov in telefon predlagatelja.Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13; v nadaljevanju Poslovnik DZ) v
  19. alineji tretjega odstavka
  20. člena določa, da mora uvod predloga zakona, ki ga upravičeni predlagatelj pošlje državnemu zboru, obsegati tudi prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona.Iz navedenih podlag neposredno ne izhaja dolžnost predlagatelja, da izvede javno razpravo na način, da prejeta mnenja oziroma predloge javno objavi in na njih odgovori. Kljub temu, IP meni, da takšna komunikacija predstavlja zgledno prakso, saj na učinkovit način omogoča javnosti, da prejme odziv oblasti v zvezi z njihovimi predlogi. Slednje spodbuja sodelovanje javnosti pri pripravi zakonodajnih predlogov in hkrati pomembno prispeva k boljši obveščenosti posameznikov o bodoči ureditvi. Vse to pa zagotavlja boljše učinkovanje kasneje sprejete ureditve v praksi. Ker pa gre v teh primerih za neformalne vzvode demokracije, IP meni, da javna objava odzivov ne predstavlja oblastnega delovanja javnega sektorja, zato je dopustno, da se pri tem osebni podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve. IP dodaja, da mora za pridobitev veljavne privolitve, obdelovalec osebnih podatkov, vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal, da se vsak posameznik samostojno odloči, ali želi, da se njegovo ime pod podanim stališčem objavi ali ne. Brez privolitve, pa IP meni, da objava imen in priimkov fizičnih oseb ni dopustna. Brez privolitve, lahko imena in priimke objavite, le ko za to obstaja zakonska podlaga po posebnih predpisih.Zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev lahko predstavlja
  21. alineja tretjega odstavka
  22. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), če so te osebe svoje stališče oziroma vprašanje posredovale v zvezi z opravljanjem svojega dela kot javni uslužbenci oziroma kot javni funkcionarji. Objava pa bi lahko bila dopustna tudi, ko bi za razkritje imena in priimka obstajal močnejši javni interes od javnega interesa ali interesa drugih oseb (drugi odstavek
  23. člena ZDIJZ). V tem primeru bi bilo na podlagi presoje okoliščin konkretnega primera glede razkritja torej treba uporabiti test javnega interesa v vsakem primeru posebej in za vsak osebni podatek ugotoviti, zakaj bi bila javna objava imena in priimka posameznika v konkretnem primeru upravičena. Ker pa IP deluje tudi kot organ, ki odloča o pritožbi v zadevah dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja, se glede dopustnosti razkritja podatkov na podlagi ZDIJZ izven konkretnega pritožbenega postopka ne sme natančneje opredeljevati.IP ob vsem navedenem še dodaja, da morajo biti v skladu s
  24. členom ZVOP-1 osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po mnenju IP je za namen izvedbe javne razprave dovolj, če posameznika navedete z opredelitvijo, ki ne omogoča njegove enoznačne identifikacije (npr. s strokovnim nazivom, organizacijo, ki ji posameznik pripada, itd.). Na ta način se v zasebnost posameznikov ne posega. Upamo da smo vam z našimi pojasnili uspeli pomagati.Informacijski Pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenkaPripravil: Anže Novak, univ. dipil. prav. asistent svetovalca IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.