Objava osebnih podatkov v razsodbah Novinarskega častnega razsodišča + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.09.2009 Številka: 0712-399/2009/2 Kategorije:Društva, Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Društva, Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaš dopis, v katerem nas v imenu Častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR) prosite za stališče glede objavljanja imen in osebnih podatkov v razsodbah NČR na spletnih straneh Društva novinarjev Slovenije (v nadaljevanju DNS). Na NČR se je namreč obrnila gospa… , ki zahteva, da se iz razsodbe NČR, objavljene na spletni strani NČR, briše njeno ime. Gre za razsodbo v primeru … proti … in … , oba iz …, sprejeta
- 2009, ki med drugim pravi: »
- člena kodeksa novinarka po mnenju NČR ni kršila, ker ni mogoče trditi, da je v prispevku objavljala nepotrjene informacije. Že iz samega prispevka je razvidno, da je objavljene informacije novinarki posredovala ga. … , ki je v njem sodelovala tudi kot sogovornica. Ker pa novinarka teh informacij ni preverila, je s tem kršila
- člen Kodeksa novinarjev Slovenije.«. Ker je praksa NČR, da v svojih razsodbah povzame pritožbe in svoje odločitve tudi obrazloži (z imeni in priimki), nas prosite za načelno mnenje o tem, ali gre pri tem za kršitev varstva osebnih podatkov in torej nepravilno in nezakonito ravnanje NČR. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Iz določb ZVOP-1-UPB1 izhaja, da sme NČR obdelovati (npr. javno objaviti) osebne podatke, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo. Potrebno pa je poudariti, da osebni podatki, ki so javno dostopni, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, zato se za tovrstne podatke ne uporabljajo določbe ZVOP-1-UPB
- V konkretni razsodbi, ki jo navajate v svojem vprašanju, tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov imena in priimki novinarke, urednika in osebe, ki od vas zahteva izbris svojih podatkov, ker so bili ti osebni podatki, kot izhaja iz vašega dopisa, že pred nastankom razsodbe NČR zakonito javno objavljeni v prispevku oziroma v zvezi s prispevkom, ki je predmet te razsodbe, in je oseba privolila v obdelavo svojih osebnih podatkov. Javna objava teh podatkov torej ne pomeni kršitve določb ZVOP-1-UPB
- Tudi ime in priimek pritožnika je dopustno javno razkriti z objavo razsodbe NČR, saj je za takšno ravnanje podana njegova osebna privolitev. Iz Pravilnika o delovanju NČR namreč izhaja, da so razsodbe NČR v celoti javnosti dostopni dokumenti, zato je po mnenju Pooblaščenca potrebno dejstvo, da nekdo vloži pritožbo, razumeti kot njegovo osebno privolitev, da se v okviru objave razsodbe objavita tudi njegovo ime in priimek. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ocenjuje, da NČR z javno objavo obravnavane razsodbe ne krši določb ZVOP-1-UPB
- Na koncu Pooblaščenec še opozarja, da javna objava razsodbe NČR lahko posega tudi na del širše pravice do zasebnosti, katere varstvo sodi v pristojnost sodišča. O b r a z l o ž i t e v:
- Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer se nanaša tudi na del širše pravice, katere meje so začrtane v
- členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Posameznik lahko pravno varstvo te pravice uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Da bi lažje razumeli pristojnosti Pooblaščenca, je v nadaljevanju pojasnjenih nekaj splošnih pojmov, kot jih določa ZVOP-1-UPB
- Po določilu prve točke
- člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1-UPB1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
- člena ZVOP-1-UPB
- Poudariti je potrebno tudi, da varstvo po ZVOP-1-UPB1 in posebnih predpisih uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. Če so osebni podatki skladno s predpisi objavljeni (z osebno privolitvijo ali na podlagi zakona ali z vidika prevladujočega javnega interesa v okviru pravice do svobode izražanja) na svetovnem spletu in v drugih javno dostopnih virih (tudi medijih), potem ne predstavljajo več varovanih osebnih podatkov in je načeloma nadaljnja obdelava teh podatkov s strani tretjih oseb dopustna in za to ni potrebna še dodatna privolitev posameznika ali dodatna in izrecna podlaga v zakonu. Pri presoji dopustnosti obdelave varovanih osebnih podatkov je potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v
- in
- členu (zasebni sektor, kamor na podlagi
- točke
- člena ZVOP-1-UPB1 sodi NČR) ZVOP-1-UPB
- Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
- Pravne podlage za javno objavo osebnih podatkov v razsodbah NČR NČR obravnava in presoja očitane kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije in druge pojave neetičnega ravnanja novinarjev.
- člen Pravilnika o delu NČR določa, da imajo razsodbe in stališča NČR status javnostim dostopnih dokumentov. NČR jih posebej odpošlje:
- udeležencem v postopku,
- upravnemu odboru DNS in izvršnemu odboru Sindikata novinarjev Slovenije,
- novinarskim aktivom in sindikatom,
- odgovornemu uredniku medija, v katerem je prišlo do kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije. Spoštujoč pravico javnosti do popolne obveščenosti in izhajajoč iz odgovornosti novinarjev za etiko javne besede NČR s svojimi razsodbami, stališči in izjavami seznanja tudi najširšo javnost, tako da te dokumente pošlje v objavo STA, vsem slovenskim dnevnikom ter osrednjim radijskim in televizijskim postajam. Razsodbe, stališča in izjave NČR se objavijo tudi v časopisu DNS Novinar, biltenu SNS Vestičke ter na straneh DNS in SNS na internetu. Slovenski pravni red ne predvideva izjeme, ki bi za namene javnega objavljanja razsodb NČR izključevala uporabo določb ZVOP-1-UPB
- To pomeni, da se tudi za javno objavljanje razsodb NČR uporabljajo določbe ZVOP-1-UPB1 (tu imamo v mislih predvsem določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov, torej osebne privolitve ali podlage v zakonu). Vendar pa to velja le v primeru, kadar gre dejansko za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke oziroma so namenjeni vključitvi vanjo. Če torej ne gre za obdelavo takšnih osebnih podatkov, se določbe ZVOP-1-UPB1 ne uporabljajo, kar z vidika varstva posameznikove zasebnosti v širšem smislu pomeni, da lahko svoje pravice zavaruje le po civilni in kazenskopravni poti. Razsodbe NČR so po svoji vsebini le mnenje tega organa in nimajo značaja sodb ali odločb, s katerimi se v nekem uradnem postopku izrekajo sankcije ali odloča o posameznikovih pravicah. Za dosego namena razsodb NČR, ki je v tem, da se sproži premislek, ali je bilo ravnanje pravilno, največkrat pa tudi razprava in odmevi v novinarski skupnosti in širši javnosti, je neizogibno potrebno predstaviti obravnavani prispevek, kar pa je v večini primerov nemogoče storiti na način, s katerim ne bi razkrili nekaterih osebnih podatkov, ki pa so sicer že tako in tako bili razkriti v članku ali prispevku novinarja, ki je subjekt obravnave NČR. Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da mora tudi NČR paziti, da v svojih razsodbah ponovno ne razkriva osebnih podatkov oz. podatkov, ki lahko posegajo na področje posameznikove zasebnosti, če so bili ti podatki že v samem članku ali prispevku razkriti nezakonito (in je morda prav zaradi tega bil sprožen postopek pred NČR). 2.
- Pravne podlage za javno objavo imena in priimka novinarja Upoštevaje ureditev položaja novinarjev in avtorjev, ki niso novinarji, vendar objavljajo prispevke v množičnih medijih, je potrebno ugotoviti, da se mora vsakdo, ki objavlja prispevke v množičnih medijih, zavedati, da so njegovi prispevki lahko predmet presoje s strani NČR in posledično, kot je določeno v Pravilniku o delu NČR, da so razsodbe in stališča NČR v celoti tudi javno objavljene. Sicer pa že iz narave dela navedenih oseb izhaja, da so njihova imena in priimki, ki so objavljeni v zvezi z njihovimi prispevki, javno dostopni . Nadaljnja obdelava takšnih podatkov, v smislu presoje pred NČR in nato objave razsodb NČR, predstavlja torej obdelavo podatkov, ki niso varovani osebni podatki, zato se za takšno obdelavo določbe ZVOP-1-UPB1 ne uporabljajo. Iz navedenega izhaja, da javna objava imena in priimka novinarja, na katerega se nanaša razsodba NČR, ni v neskladju z določbami ZVOP-1-UPB
- Smiselno enako velja tudi za ime in priimek urednika. 2.
- Pravne podlage za javno objavo imena in priimka pritožnika Pooblaščenec poudarja, da gre pri vložitvi pritožbe zaradi kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije za zasebno pravno razmerje. Slednje temelji na prostovoljni izjavi volje posameznika, ki ob vložitvi pritožbe sprejme pravila delovanja NČR ali pa jih zavrne in pritožbe ne vloži (ter morda poišče drugo pravno pot). Glede na to, da iz Pravilnika o delovanju NČR izhaja, da so razsodbe NČR javnosti dostopni dokumenti, je po mnenju Pooblaščenca potrebno dejstvo, da nekdo vloži pritožbo, razumeti kot njegovo osebno privolitev , da se v okviru objave razsodbe objavita tudi njegovo ime in priimek. Navedeno pomeni, da javna objava imena in priimka pritožnika v razsodbi, ki jo izda NČR, ne pomeni kršitve določb ZVOP-1-UPB
- 2.
- Pravne podlage za javno objavo osebnih podatkov tretjih oseb Razsodbe NČR morajo, skladno z
- členom Pravilnika o delu NČR, vsebovati izrek z navedbo ugotovljenih kršitev in odgovornosti zanje, obrazložitev ter pravni poduk o možnostih za obnovo. V okviru teh vsebin so lahko omenjene tudi tretje osebe (npr. novinarjev vir informacij, ki je nastopal kot sogovornik v članku ali prispevku), ki niso ne novinarji ali uredniki, ne pritožniki. Če razsodba NČR vsebuje osebne podatke takšnih oseb, je bistvenega pomena za dopustnost objave odgovor na vprašanje, ali so bili ti osebni podatki zakonito javno objavljeni (npr. v prispevku, ki je predmet obravnave pred NČR) že pred razsodbo NČR. Osebni podatki, ki so zakonito javno dostopni, namreč ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, zato se tudi za tovrstne podatke ne uporabljajo določbe ZVOP-1-UPB
- V primeru, ko razsodba ali stališče vsebujeta osebne podatke, ki jih ni mogoče pridobiti iz javno dostopnih virov oziroma se izkaže, da njihova objava ni bila zakonita, je NČR za njihovo objavo dolžan pridobiti osebno privolitev posameznika, na katerega se nanašajo, saj podlage v zakonu za takšno obdelavo osebnih podatkov nima. Če osebne privolitve posameznika ne pridobi, je NČR dolžno pred javno objavo razsodbe, t. i. varovane osebne podatke prekriti, sicer ravna v nasprotju z določbami ZVOP-1-UPB
- Presoja zakonitosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru V konkretni razsodbi NČR, ki jo navajate v svojem vprašanju, varovanih osebnih podatkov ne predstavljajo imena in priimki novinarke, urednika in osebe, ki od vas zahteva izbris svojih podatkov, ker so bili ti osebni podatki, kot izhaja iz vašega dopisa, že pred nastankom razsodbe NČR zakonito javno objavljeni v prispevku oziroma v zvezi s prispevkom, ki je predmet te razsodbe. Javna objava teh podatkov torej ne pomeni kršitve določb ZVOP-1-UPB
- Tudi ime in priimek pritožnika je dopustno razkriti z objavo razsodbe NČR, saj je za takšno ravnanje podana njegova osebna privolitev. Iz Pravilnika o delovanju NČR izhaja, da so razsodbe NČR javnosti dostopni dokumenti, zato je po mnenju Pooblaščenca potrebno dejstvo, da nekdo vloži pritožbo, razumeti kot njegovo osebno privolitev, da se v okviru objave razsodbe objavita tudi njegovo ime in priimek. Prav tako NČR ni kršil pravice do varstva osebnih podatkov gospe … , ki je v prispevku sodelovala kot sogovornica. Identiteta in njena ime in priimek sta bila v prispevku razkrita zakonito, z osebno privolitvijo gospe, ki očitno ni zahtevala prekritja obraza ali popačenja glasu in prepoved podnapisa njenega imena in priimka. Tudi pri razkritju njenih osebnih podatkov tako ne gre za kršitev ZVOP-1-UPB
- Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ocenjuje, da NČR z javno objavo obravnavane razsodbe ne krši določb ZVOP-1-UPB
- Pooblaščenec na koncu še opozarja, da se to mnenje nanaša zgolj na vidik varstva osebnih podatkov, ne pa tudi na širši vidik pravice do zasebnosti, prav tako pa tudi ne na vidike npr. kazenskega in obligacijskega prava. Za dajanje mnenj ter presojo pravic in obveznosti na teh področjih Pooblaščenec namreč ni pristojen. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026