← Slovenija

Objava osebnih podatkov v zgodovinski knjigi - IPRS

Objava osebnih podatkov v zgodovinski knjigi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.08.2014 Številka: 0712-1/2014/2708 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2014 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali lahko avtor zgodovinske knjige objavi podatke in neresnična dejstva o vašem starem očetu, ki je že pokojen, če vi te objave ne dovolite? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. tč.
  6. odst.
  7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V primerih, ko gre za osebne podatke umrlih posameznikov, ki niso pridobljeni iz javnega ali zasebnega arhivskega gradiva, je na podlagi
  9. čl. ZVOP-1 njihova objava za zgodovinske, statistične in znanstveno-raziskovalne namene dopustna pod pogojem, da gre za podatke, katerih objave ni pisno prepovedal umrli posameznik ter če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. V primerih, ko gre za osebne podatke umrlih posameznikov, ki so pridobljeni iz javnega ali zasebnega arhivskega gradiva, je objava takšnih osebnih podatkov dopustna upoštevajoč določila Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Ur. l. RS, št. 30/2006 in 51/2014; v nadaljevanju ZVDAGA) glede dopustnosti objave javnega oz. zasebnega arhivskega gradiva. V skladu z
  10. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
  11. čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Obdelovanje osebnih podatkov je glede na določilo
  12. tč.
  13. čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatek je v skladu s
  14. točko
  15. čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je glede na
  16. tč. istega člena določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podrobno urejena v
  17. čl. ZVOP-1, ki v
  18. odst. določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V skladu z navedenim v predmetni zadevi je podana (zakonska) podlaga za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov v
  19. čl. ZVOP-1, ki v
  20. odst. določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov, podatke o umrli osebi posreduje osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene pod pogojem, da umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če navedena prepoved ni podana, lahko v skladu s
  21. odst.
  22. čl. ZVOP-1 osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da zakon govori o prepovedi in ne o soglasju, kar pomeni, da v kolikor prepoved umrlega, bodisi njegovih dedičev ni bila vnaprej podana, ni ovir za posredovanje osebnih podatkov umrlega posameznika v skladu z zgoraj navedenimi nameni in soglasje svojcev ni potrebno. Posledično tudi kasnejša prepoved (po opravljenem posredovanju osebnih podatkov) s strani dedičev nima učinka, ker je bilo dejanje posredovanja že opravljeno Če so podatki in dejstva, ki jih v vašem vprašanju (nedoločno) navajate zajeti v dokumentih, ki so opredeljeni kot (javno) arhivsko gradivo, so kot zakonska podlaga za objavo le-teh (vključno z osebnimi podatki, ki jih vsebujejo) pomembne predvsem določbe ZVDAGA, ki v
  23. čl. določa, da je javno arhivsko gradivo (to je v skladu z
  24. čl. ZVDAGA arhivsko gradivo, ki se odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb po strokovnih navodilih pristojnega arhiva), v arhivih in v lastni hrambi, na podlagi pisne zahteve za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur. ZVDAGA hkrati v
  25. odst.
  26. čl. opredeljuje roke nedostopnosti arhivskega gradiva, in sicer javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti in katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države in drugih oseb ter njihove interese, postane dostopno za uporabo praviloma najkasneje 40 let po nastanku. Drugi odstavek
  27. člena še določa, da postane javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke (podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v politični stranki in sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin), dostopno za uporabo 75 let po svojem nastanku ali deset let po smrti osebe, na katero se nanaša, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno.
  28. člen nadalje v tretjem odstavku določa, da je arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije
  29. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, dostopno brez omejitev, razen če gre za podatke o zdravstvenem stanju, spolnem življenju, podatke o žrtvah kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke, podatke o storilcu kaznivih dejanj in prekrškov, razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu, podatke o verskem prepričanju in etnični pripadnosti. Gradivo z navedenimi podatki postane dostopno za javno uporabo 75 let po nastanku ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. . V primeru dvoma o pogojih dostopa odloča arhivska komisija. V skladu s
  30. členom ZVDAGA je roke nedostopnosti javnega arhivskega gradiva možno izjemno skrajšati pod določenimi pogoji, če je uporaba javnega arhivskega gradiva neizogibno potrebna za dosego predvidenega znanstvenega cilja ter javni interesi prevladujejo nad interesi, ki jih je treba varovati zlasti glede varstva osebnega in družinskega življenja posameznikov. O izjemnem skrajšanju roka nedostopnosti odloči Vlada Republike Slovenije na predlog uporabnika ter na podlagi mnenja arhivske komisije. Predlog mora vsebovati strokovno utemeljitev za izjemno skrajšanje roka nedostopnosti. Prav tako za opravljanje raziskav z namenom zgodovinske, pravne ali publicistične ocene gradiva in delovanja organov oziroma organizacij iz tretjega odstavka
  31. člena ZVDAGA, ter če interes javnosti prevladuje nad varovanimi interesi oseb, katerih občutljive osebne podatke vsebuje arhivsko gradivo in so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin in se nanaša na osebe, ki niso imele javnih funkcij, o skrajšanju roka nedostopnosti odloča arhivska komisija. Če dokumenti, na katere se nanaša vaše vprašanje, predstavljajo zasebno arhivsko gradivo (v skladu z ZVDAGA dokumentarno gradivo pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki ima lastnosti arhivskega gradiva in je kot arhivsko gradivo določeno na podlagi tega zakona ali odločbe državnega arhiva) Pooblaščenec poudarja, da veljajo v skladu s
  32. členom ZVDAGA za uporabo zasebnega arhivskega gradiva določila pravnih aktov v pristojnih arhivih, na podlagi katerih ti arhivi hranijo zasebno arhivsko gradivo. Za vprašanja glede uporabe, ki jih ti pravni akti ne urejajo, pa velja smiselna uporaba določb o uporabi javnega arhivskega gradiva. V zvezi z vašo navedbo, da so objavljeni podatki neresnični, Pooblaščenec poudarja, da ne glede na določila ZVOP-1 razkritje osebnih podatkov ali lastnosti posameznika lahko pomeni kaznivo dejanje opravljanja v smislu Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/2008 in št. 39/2009; v nadaljevanju KZ-1), ki v
  33. čl. določa, da se tistega, ki trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu imenu, s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. Vendar pa isti člen tudi določa, da se ne kaznuje tistega, ki trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega življenja drugega pri izvrševanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi, če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim razkritjem podatkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  34. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) lahko od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da menite, da vam je bila s takšnim razkritjem podatkov povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
  35. in
  36. čl. OZ zahtevate tudi odškodnino. Ob tem Pooblaščenec še dodaja, da mora posameznik, ki uveljavlja sodno varstvo za domnevne kršitve osebnostnih pravic, to tudi dokazati in priporoča, da se seznanite z vsebino sodbe št. II Ips 133/2012, v kateri je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločalo o dopustnosti objave vsebine pisma v knjigi. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.