← Slovenija

Objava osebnih podatkov zaposlenih na občini v gradivih dostopnih na spletu - IPRS

Objava osebnih podatkov zaposlenih na občini v gradivih dostopnih na spletu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.10.2009 Številka: 0712-2/2009/1061 Kategorije:Občine --> Kategorije: Občine Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2009 prejel vaše sporočilo, v katerem nam zastavljate vprašanja v zvezi z objavo osebnih podatkov na spletnih straneh občine. Zanima vas: - ali se sme v gradivu občine, ki je pred obravnavo objavljeno na spletni strani občine, navajati konkretne osebe, ki nastopajo v vlogi poročevalcev (ime in priimek, strokovni naziv in funkcija oz. institucija); - ali so lahko na občinski spletni strani objavljeni podatki o zaposlenih (ime in priimek, naziv delovnega mesta, številka pisarne, telefon in elektronski naslov) ter ali se sme naštete podatke objaviti brez privolitve oseb, ki nastopajo v omenjenih vlogah; - kako je z navajanjem podatkov o predstavnikih lokalnih skupnosti v različnih institucijah (npr. v svetih javnih zavodov) - pojasnjujete namreč, da se v gradivih za obravnavo poleg imena in priimka navaja tudi naslov te osebe, saj naj bi bilo v isti lokalni skupnosti več oseb z istim imenom in priimkom. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke
  6. odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Na splošno lahko rečemo, da velja načelo javnosti tako za podatke, ki so v občinskih gradivih, kot za podatke o zaposlenih na občini. Kljub temu pa je neobhodna obveznost upravljavca, da spoštuje načelo sorazmernosti ter upošteva pravilo, da morajo biti podatki, ki jih namerava objaviti, povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Če podatki, ki so v občinskih gradivih, niso opredeljeni kot informacije javnega značaja ali zanje veljajo izjeme od prostega dostopa, lahko, kadar je to mogoče, izvedete t.i. delni dostop. To pomeni, da lahko objavite vsebino gradiv, iz katerih predhodno odstranite oz. prekrijete osebne podatke, ki bi omogočali identifikacijo posameznikov. V zvezi z objavljanjem podatkov o zaposlenih na vaši spletni strani Pooblaščenec pripominja, da navajanje imen, priimkov, nazivov delovnega mesta ter številk pisarn ni sporno, glede podatkov o telefonskih številkah in elektronskih naslovih pa je po mnenju Pooblaščenca v vsakem konkretnem primeru potreben premislek, ali gre dejansko za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. ZVOP-1 pa v
  9. odstavku
  10. člena dopušča objavo določenih (službenih) kontaktnih podatkov predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami. Fotografije in biografski podatki zaposlenih se lahko objavijo z njihovo osebno privolitvijo, saj gre v tem primeru za neoblastno delovanje občine in ni potrebna zakonska podlaga. O b r a z l o ž i t e v:
  11. Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov V skladu s
  12. tč.
  13. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov (kamor sodi tudi njihova objava) je podana v
  14. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor v skladu z
  15. tč.
  16. člena ZVOP-1 sodijo tudi občine, pa predstavlja
  17. čl. ZVOP-1, ki v
  18. odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, urejenim v
  19. členu ZVOP-1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
  20. Vprašanje javnosti osebnih podatkov, ki jih obdeluje občina Področni zakon v smislu
  21. odstavka
  22. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o dostopu informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ). ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Med organe zavezance po tem zakonu glede na sistematiko, ki jo uveljavlja Zakon o lokalni samoupravi, sodijo tudi občine. Kljub načelu javnosti tistih podatkov, ki sicer dosegajo standard informacije javnega značaja, ZDIJZ v 11 izjemah, ki jih opredeljuje v
  23. odstavku
  24. člena, varuje nekatere kategorije podatkov pred razkritjem. Mednje sodijo tajni podatki, poslovne skrivnosti, davčne tajnosti,… in tudi osebni podatki. Dostop do tovrstnih podatkov je potrebno zato zavrniti ali omogočiti delni dostop, vendar pa ZDIJZ v prvi alineji
  25. odstavka
  26. člena določa, da se ne glede na izjeme, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. ZDIJZ torej določa, da so osebni podatki javni, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v izjemnih primerih. V svojem zaprosilu za mnenje navajate, da se vam zdi objava nekaterih podatkov smiselna in nujno potrebna, predvsem v odnosu do strank. Zgolj za informacijo lahko na tem mestu dodamo, da je bila v ta namen zasnovana in sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007; Uredba), ki IV. poglavju spodbuja (in določa obveznost) posredovanje nekaterih podatkov državnih organov, organov lokalnih skupnosti, idr. v svetovni splet. 2.1 Objava osebnih podatkov v gradivih občine Za osebne podatke (ter ostale izjeme, ki jih določa ZDIJZ, razen tistih, ki jih našteva prva alineja
  27. odstavka
  28. člena ZDIJZ) se je potrebno vprašati, ali gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Če je odgovor pritrdilen in tehtanje pravilno, ne boste kršili ZVOP-1 z objavo teh podatkov na svetovnem spletu. Kadar pa gre za dokumente z nekoliko bolj občutljivimi osebnimi podatki (denimo o osebah, ki jim je občina odpisala del dolga ali obresti ipd.) in bi jih, sicer z uporabljenim delnim dostopom in upoštevanjem načela sorazmernosti, organ prosilcu po ZDIJZ sicer odobril, objava teh podatkov na svetovnem spletu morda ni primerna. Uredba, na katero napotuje ZDIJZ, v povezavi z ZVOP-1 namreč prepoveduje objavo osebnih podatkov, ki izvirajo s področja štipendiranja, zaposlovanja, družine, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter socialnih zadev, na svetovnem spletu. Varovalka, ki jo s tem uvaja Uredba, je na mestu predvsem zaradi posebnih karakteristik, ki jih ima internet v primerjavi z drugimi mediji, in vpliva, ki ga ima na človekovo zasebnost. Internet je namreč medij, ki je tako rekoč venomer (torej 24 ur na dan, vse dni v letu) dostopen izjemno široki množici ljudi, podatki (tudi osebni) pa so brez velikih stroškov in napora dostopni na priklic zelo dolgo obdobje. Prav zato Uredba prepoveduje objavo določenih podatkov na svetovnem spletu, saj so ti podatki zaradi socialnega, zdravstvenega, družinskega ipd. elementa občutljivejše narave. Njihova objava na spletu bi lahko, čeprav bi sicer morda predstavljali informacije javnega značaja, predstavljala močnejši in bolj invaziven poseg v posameznikovo zasebnost. Pooblaščenec zato svetuje previdnost pri odločitvi o objavi občutljivejših podatkov na svetovnem spletu in obvezno upoštevanje načela sorazmernosti iz
  29. člena ZVOP-1 in instituta delnega dostopa iz
  30. člena ZDIJZ. Spodbujamo pa objavo informacij javnega značaja, na katere se ne navezujejo izjeme, saj takšna praksa izjemno pozitivno vpliva na odprtost in transparentnost delovanja organov državne uprave in lokalne samouprave, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb. Eno temeljnih načel, ki se je razvilo zaradi zagotavljanja zakonitosti poslovanja javne uprave, je namreč načelo transparentnosti; na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti se to načelo uresničuje tudi z javnostjo sej občinskih svetov ter dostopnostjo gradiv (sklepov, odlokov, pravilnikov, itd.) na spletnih straneh občin. Glede na to, da je občina v tem primeru organ, ki se na prvi stopnji odloča, ali bo dopustil objavo določenih podatkov, vam Pooblaščenec kot potencialni pritožbeni organ po ZDIJZ konkretno ne sme in ne more odgovoriti, katere osebne podatke lahko objavite in katerih ne. Zato vam zgolj svetujemo, da v primerih, ko ni dvoma o tem, da bi bili podatki v postopku dostopa do informacij javnega značaja opredeljeni kot javni, objavo teh podatkov dopustite, v dvomu pa odločite v prid zasebnosti oziroma poiščete rešitve, ki omogočajo kompromisno izvrševanje dveh pravic, ki sta pomembni v takih primerih – pravice javnosti do obveščenosti in pravice posameznikov do varstva osebnih podatkov. To storite z že opisanim delnim dostopom oz. anonimizacijo varovanih osebnih podatkov. 2.2 Objava osebnih podatkov zaposlenih v občinski upravi in funkcionarjev 2.2.1 Osebni podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca Pooblaščenec je (sicer iz drugega dela svojih pristojnosti, ki zajema odločanje o dostopu do informacij javnega značaja na drugi stopnji) že velikokrat odločal o vprašanju javnosti osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Iz naših mnenj tako izhaja, da sta najpogostejša razloga (oziroma pravni podlagi za objavo osebnih podatkov) ravno poraba javnih sredstev (denimo nekateri podatki o upravičencih do občinskih stanovanj) in podatki o javnih uslužbencih, povezani z delovnim razmerjem (imena in priimki zaposlenih v občinski upravi). ZDIJZ namreč uvaja sistemsko dualnost osebnih podatkov, v teoriji znano kot delitev med t.i. varovanimi osebnimi podatki (njihovo razkritje je prepovedano) in nevarovanimi osebnimi podatki (podatki, ki se kvalificirajo kot osebni, se zaradi načela transparentnosti delovanja države in nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev, smejo javno objaviti). Zakonodajalec je namreč pretehtal in se odločil, da potreba po javnosti (nekaterih) osebnih podatkov določenih kategorij ljudi prevlada nad izgubljenim delčkom zasebnosti teh posameznikov. Imena in priimki javnih uslužbencev, predvsem ko ti nastopajo v svoji uradni, službeni kapaciteti, zato ne morejo biti skriti očem javnosti, ki ima pravico bdeti nad njihovim delom. Varovani osebni podatki pa po drugi strani niso informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ; organ (občina) mora prosilcu zato zavrniti dostop do zahtevane informacije, posredovanje teh podatkov v svetovni splet pa tudi ni dovoljeno. Pooblaščenec zato meni, da se osebni podatki posameznikov, ki so v delovnem razmerju z občino, ali kadar gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev (in če seveda ne obstajajo drugi zadržki iz ZDIJZ), lahko objavijo na spletni strani občine, le-ta pa za to ne potrebuje njihove osebne privolitve, saj za tovrstno obdelavo obstaja zakonska podlaga. Pooblaščenec je v svoji odločbi št. 090-59/2009 z dne
  32. 2009 namreč zapisal, da je bilo z uvedbo ZDIJZ na zakonodajni ravni sprejeto »stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.« V zvezi z objavljanjem podatkov o zaposlenih na vaši spletni strani Pooblaščenec pripominja, da navajanje imen, priimkov, nazivov delovnega mesta in številk pisarn ni sporno, glede podatka o telefonskih številkah in elektronskih naslovih pa je po mnenju Pooblaščenca v vsakem konkretnem primeru potreben premislek, ali gre dejansko za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zgoraj navedeni odločbi (št. 090-59/2009) je Pooblaščenec denimo zavrnil zahtevo prosilca za dostop do službenih elektronskih naslovov, saj je ugotovil, da v konkretnem primeru »komuniciranje preko elektronske pošte ni obvezni sestavni del delovnega razmerja pri organu zaposlenih ortopedov ter da organ nima internih pravil, s katerimi bi omejil uporabo službenih elektronskih naslovov zgolj za službene namene. Upoštevaje navedeno imajo zaposleni v tem delu pravico do komunikacijske zasebnosti in posledično do tega, da njihovi elektronski naslovi niso posredovani javnosti.« Drugi odstavek
  33. člena ZVOP-1 pa vsebuje določbo, ki dopušča, da upravljavci osebnih podatkov »javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja.« Glede na to, da trenutno noben specialni zakon še ne ureja objave navedenih osebnih podatkov pod opredeljenimi pogoji, še vedno velja citirana določba ZVOP-1, ki jo lahko tako s pridom (in seveda upoštevajoč načelo sorazmernosti) uporabite pri presoji o upravičenosti objave kontaktnih podatkov določenih uslužbencev. Iz navedenega izhaja, da je potrebno pred objavo osebnih podatkov, ki niso nesporno in že na prvi pogled povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma s porabo javnih sredstev, pretehtati, ali gre za varovane osebne podatke, ali pa je, nasprotno, njihova javna objava utemeljena in zakonita. Tudi v primeru, če ne gre za varovane osebne podatke, lahko organ pretehta, ali je objava telefonskih številk in elektronskih naslovov na internetu utemeljena glede na vpliv, ki bi ga lahko imela na delovanje organa (ti vplivi pa so lahko seveda tako pozitivni kot negativni). Pooblaščenec je tako denimo v mnenju št. 0712-578/2007/2 z dne
  35. 2007 zapisal, da »ocenjuje, da so na podlagi
  36. čl. in 45.a čl. ZLV-UPB2, priimki in imena članov občinske volilne komisije in njihovih namestnikov javni, saj gre pri tem za podatke povezane s porabo javnih sredstev (45.a čl. ZLV-UPB2) ali z opravljanjem javne funkcije oziroma naloge določene v
  37. čl. ZLV-UPB
  38. Pri tem v skladu z načelom sorazmernosti, urejenim v
  39. čl. ZVOP-1, objava datuma rojstva ter naslova prebivališča imenovanih članov občinske volilne komisije in njihovih namestnikov ni dovoljena, razen, če navedeni podatki ne predstavljajo enega izmed pogojev za imenovanje, kot je to na primer stalno prebivališče za člana volilnega odbora. Pa tudi v primeru slednjega bi z vidika načela sorazmernosti zadoščala le objava kraja prebivališča, brez natančnega naslova, torej brez ulice in hišne številke.« V zvezi z objavo fotografije in biografskih podatkov na spletni strani organa pa Pooblaščenec meni, da tu ne gre za obdelavo osebnih podatkov organa v izvrševanju njegovih oblastnih funkcij. Strožja obveznost javnega sektorja, ki zavezancem nalaga zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, je namreč utemeljena s tem, da imajo organi javnega sektorja večjo moč in širšo oblast nad posameznikom – zaradi tega morajo biti tudi varovalke za varovanje osebnostnih pravic posameznika močnejše. Kljub temu pa se tudi v javnem sektorju prepleta izvrševanje oblastnih in neoblastnih funkcij (tipično neoblastno delovanje bi bilo denimo organiziranje novoletnega srečanja, prostovoljnega službenega izleta ipd.). ZVOP-1 zato vsebuje določbo, da se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki tudi na podlagi osebne privolitve, kadar gre za izvrševanje neoblastnih funkcij. Objava fotografij in biografskih podatkov javnih uslužbencev je torej v tem primeru dopustna, če le-ti vanjo privolijo. 2.3 Objava osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije Za spoznanje drugačna je situacija glede varovanja osebnih podatkov občinskih svetnikov, ki so izvoljeni na neposrednih volitvah, glede na določbo
  40. odstavka 34.a člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, s spremembami in dopolnitvami; ZLS) opredeljeni kot občinski funkcionarji in glede vprašanja zasebnosti tako delno primerljivi s poslanci. Glede vprašanja konflikta med pravico do zasebnosti in pravico javnosti do obveščenosti se je namreč v slovenski in evropski pravni praksi izoblikovalo stališče, da lahko do določene mere poseg v pravico do zasebnosti opravičuje nek višji zasebni ali javni interes, predvsem kadar gre za »osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost.« Tako sta se v sodni praksi oblikovali dve skupini oseb, ki zaradi svojega položaja v družbi uživajo znatno manjše varstvo, to so absolutno in relativno javne osebe sodobnega življenja. Absolutno javne osebe sodobnega življenja so tiste, ki so zaradi svoje vloge ali funkcije v družbi nenehno pod drobnogledom javnosti (politiki, funkcionarji, umetniki, vrhunski športniki ipd.). Relativno javne osebe sodobnega življenja pa so tiste, ki so pomembne za javnost le začasno, običajno zaradi svoje povezanosti z določenim dogodkom. Relativno javne osebe sodobnega življenja so med drugim storilci kaznivih dejanj (ugrabitelji, množični morilci), zmagovalci različnih tekmovanj ali prireditev in dobitniki na lotu. Od uvrstitve v določeno skupino je odvisen obseg varovanja osebnostnih pravic. Kljub temu, da področje širše zasnovane pravice do zasebnosti ne sodi v pristojnost Pooblaščenca, pa zgoraj navedena spoznanja teorije in prakse kažejo na večji interes javnosti, da pridobi tudi določene informacije iz življenja voljenih predstavnikov, bodisi lokalnih, bodisi državnih. Člane občinskega sveta se voli neposredno, pred samimi volitvami pa podobno kot na državni ravni poteka tudi na lokalni ravni volilna kampanja, v kateri se posamezni kandidati predstavijo javnosti. Tako v postopku izvolitve kot kasneje, ko občinski svetnik nastopi funkcijo, se v različnih medijih in z različno frekvenco pojavljajo informacije o delu občinskih svetnikov in mnogokrat tudi nekateri njihovi osebni podatki. Nemogoče je pričakovati, da bodo občinski svetniki deležni enake stopnje zasebnosti kot »običajni« državljani, saj ima javnost do neke mere pravico do obveščenosti o njihovem delu in izpolnjevanju pogojev (formalnih in političnih). Prav zaradi javnosti že znanih oz. že objavljenih informacij (predvsem denimo fizična podoba svetnika, npr. na fotografiji, ali nekateri biografski podatki) je uspešno varstvo osebnih podatkov teže izvedljivo. Kljub temu pa Pooblaščenec meni, da bi brez osebne privolitve za objavo informacij, ki niso povezane z opravljanjem funkcije svetnika oz. porabo javnih sredstev, kršili osebnostne pravice posameznika.
  41. Zaključek V konkretnem primeru gre pretežno za vprašanje objave osebnih podatkov javnih uslužbencev ali funkcionarjev, povezanih z opravljanjem njihovega dela. Pooblaščenec meni, da velja načelo javnosti, ki jo pod določenimi pogoji uvaja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, tako za podatke, ki so v občinskih gradivih, kot za podatke o zaposlenih na občini, vendar le, če so podatki, ki jih nameravate objaviti na internetu, povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Druge osebne podatke, ki ne sodijo v zgoraj navedeno opredelitev, lahko v javnem sektorju obdelujete (torej tudi objavite) na podlagi osebne privolitve posameznika, če ne gre za izvrševanje oblastne funkcije organa. Če povzamemo: za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je potrebna zakonska podlaga, ki jo lahko pod zgoraj navedenimi pogoji najdemo v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Glede drugih osebnih podatkov, ki jih ne zajema ZDIJZ, in kadar ne gre za izvrševanje oblastnih funkcij organa, lahko obdelujete osebne podatke zaposlenih z njihovo privolitvijo. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.