Objava osebnih podatkov zaposlenih na spletni strani podjetja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.10.2010 Številka: 0712-2/2010/1764 Kategorije:Upravljanje gospodarskih družb --> Kategorije: Upravljanje gospodarskih družb Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 28.9.2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali je dovoljena objava osebnih podatkov (datum rojstva) in fotografij članov uprave na spletni strani podjetja in ali je dovoljena objava osebnih podatkov drugih zaposlenih v podjetju? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pooblaščenec meni, da je drugi odstavek
- člena ZVOP samostojna pravna podlaga, ki delodajalcu omogoča sprejeti odločitev o tem, ali bo javno objavil določene osebne podatke zaposlenih. Opozarjamo pa, da je pri tem vendarle omejen: od vrst osebnih podatkov sme objaviti le osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte. Objaviti pa sme le osebne podatke bodisi predstojnika, bodisi zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev.Za objavo fotografij zaposlenih pa pooblaščenec meni, da je potrebno pridobiti osebno privolitev vsakega posameznika posebej, pri čemer pa delavčeva odklonitev privolitve za objavo njegove fotografije, ne more imeti negativnih posledic za njegovo delovno razmerje.O b r a z l o ž i t e v:ZVOP-1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezna področja oziroma dejavnosti pa so posebej normirana v področnih zakonih, ki so v razmerju do ZVOP-1 specialni zakoni.Na tem mestu je potrebno navesti nekaj osnovnih definicij ZVOP-
- Tako je po določilu
- točke
- člena osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov pa v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana. Navedeno pomeni, da praktično kakršnokoli ''rokovanje'' z osebnimi podatki (torej tudi objava fotografije, ki je dostopna vsem, ki lahko dostopajo do svetovnega spleta) pomeni njihovo obdelavo.Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je določena v prvem odstavku
- člena ZVOP-1, na podlagi katerega se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.Drugi odstavek
- člena ZVOP-1 določa, da se upravljavcem osebnih podatkov dovoljuje objava osebnega imena, naziva ali funkcije, službene telefonske številke in naslova službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev. Omenjena določba delodajalcu, ne glede na to ali gre za javni ali zasebni sektor, daje pravico, da objavi navedene osebne podatke zaposlenih. Za to ne potrebuje druge zakonske podlage ali osebne privolitve posameznika, na katerega se navedeni podatki nanašajo.Presoja o tem, ali je objava osebnih podatkov pomembna zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev v vašem podjetju, je odvisna od vašega delodajalca in narave vašega dela. Delodajalca pri njegovem odločanju namreč omejuje načelo sorazmernosti. To določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se obdelujejo. V primeru, ki ga opisujete, je merilo narava vašega dela. Ta mora vključevati poslovanje s strankami oziroma uporabniki storitev, da je objava navedenih vaših osebnih podatkov dopustna tudi brez vaše privolitve. Pooblaščenec poudarja, da je navedena določba samostojna pravna podlaga, ki upravljavcu omogoča sprejeti odločitev o tem, ali bo javno objavil določene podatke. Opozarjamo pa, da je pri tem vendarle omejen: od vrst osebnih podatkov sme objaviti le osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte, hkrati pa smejo biti objavljeni le podatki bodisi predstojnika, bodisi zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev.Pri tem je potrebno opozoriti, da ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna (ožja) pravna področja tudi s področnimi zakoni. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec delovno pravno področje specialno uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih določno opredeljuje, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje, in ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke, niti da bi jih obdeloval v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, so eksplicitno določene v
- členu ZEPDSV, in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
- čl. ZEPDSV pa določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih. Tako lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke: - osebno ime, - datum rojstva, če oseba nima EMŠO, - kraj rojstva, - država rojstva, če je kraj rojstva v tujini, - enotna matična številka občana, - davčna številka, - državljanstvo, - naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), - naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), - izobrazba, - ali je delavec invalid, - kategorija invalidnosti, - ali je delavec delno upokojen, - ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, - ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo.Med navedenimi podatki ni fotografije delavca, kar pomeni, da delodajalec nima eksplicitne zakonske podlage, da bi jo zahteval in celo objavil na spletni strani.
- člen ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pooblaščenec meni, da objava fotografije zaposlenega praviloma ni v zvezi z izvajanjem pogodbe o zaposlitvi. V teh primerih sme po mnenju Pooblaščenca delodajalec na podlagi osebne privolitve delavca njegove osebne podatke obdelovati zgolj izjemoma. Predvsem v primerih, ko gre za organizacijo različnih srečanj, letovanj, za obdarovanje in druge primere, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, in v katerih lahko delavec brez posledic za svoj položaj, posredovanje osebnih podatkov tudi odkloni.Pooblaščenec tako meni, da je za objavo fotografij delavcev potrebno dobiti osebno privolitev vsakega posameznika posebej, pri čemer pa delavčevo nesoglasje za objavo njegove fotografije, ne more imeti zanj negativnih posledic za delovno razmerje.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026