Objava podatkov iz disciplinskega postopka pri IZS + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.08.2014 Številka: 0712-1/2014/2700 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Dne 8. 8. 2014 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je bil dne 28. 7. 2014 v časopisu X objavljen članek (članek prilagate), ki vas omenja kot geodetinjo, ki je opravila terensko izmero, v zvezi s katero se zoper vas na Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju IZS) od leta 2011 dalje vodi disciplinski postopek. Na sklepe disciplinskih organov ste se pritožili in na Upravnem sodišču tudi sprožili upravni spor, s katerim ste uspeli in je sodišče vrnilo zadevo disciplinskim organom IZS v ponovno obravnavo. Zanima vas, če so interni podatki še ne zaključenega disciplinskega postopka (članek navaja točno število nepravilnosti in točen znesek vam izrečene denarne kazni) informacije javnega značaja in ali je dopustno, da so bile te informacije objavljene v medijih. Zanima vas tudi, kdo je odgovoren za to, da so se ti podatki znašli v medijih: IZS, ki je odtujila te podatke; X, ki je podatke dala v javnost, čeprav z njimi niti ne bi smela biti seznanjena ali X, ki je podatke objavil. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IZS bi lahko podatke o teku, ugotovitvah ter ukrepih izrečenih v konkretnem (še ne končanem) disciplinskem postopku razkrila le v primeru, da posameznik(
- i)iz podatkov ne bi bil(
- i)določljiv(i). Iz članka, ki ste ga priložili vašemu sporočilu, ne izhaja, kdo in na kakšen način je pridobil podatke o dejstvih v zvezi z disciplinskim postopkom, ki se vodi zoper vas, zato ni mogoča vnaprejšnja ocena, ali je IZS kršila določbe ZVOP-1, saj ni mogoče izključiti možnosti, da so bili novinarju oziroma X s strani IZS ali koga tretjega (ki za postopek
- ve)posredovani podatki v anonimizirani obliki, te informacije pa je novinar ali X sama povezala z drugimi, njej znanimi dejstvi. Kršitev določb ZVOP-1 pa lahko predstavlja nadaljnja obdelava teh podatkov s strani novinarja oziroma X, v neanonimizirani obliki, za katero bi morala skladno z 8. členom ZVOP-1 obstajati pravna podlaga v zakonu ali osebni privolitvi posameznika. Skladno s 1. odstavkom 143. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju KZ-1) posredovanje osebnih podatkov v javno objavo kot tudi sama javna objava teh podatkov brez ustrezne pravne podlage predstavlja kaznivo dejanje, za obravnavo katerega je pristojno državno tožilstvo oziroma policija. Pooblaščenec pa pri tem poudarja, da vsaka javna objava osebnih podatkov še ne predstavlja nujno posega v informacijsko zasebnost posameznika in s tem kaznivega dejanja oziroma prekrška. Skladno z novejšo sodno prakso je v vsakem posameznem primeru potrebno tehtati posameznikovo pravico do zasebnosti (in varstva osebnih podatkov) s pravico do svobode izražanja ter s slednjo povezan interes javnosti, da se z določenimi (tudi osebnimi) podatki seznani zaradi javne družbene razprave o zadevah, ki so v splošnem oziroma javnem interesu. V sodni praksi so se tudi izoblikovali kriteriji, po katerih bo intenzivnost oziroma obseg dopustnega posega v zasebnost posameznika odvisna od njegove siceršnje javne izpostavljenosti (t.i. absolutne osebe iz javnega življenja) oziroma izpostavljenosti določene osebe le v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (t.i. relativne osebe iz javnega življenja). Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ). V 1. ter 1.a členu ZDIJZ določa, kdo so zavezani subjekti za posredovanje informacij javnega značaja, pri čemer se je Pooblaščenec do vprašanja, ali je IZS zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja ali ne, že opredelil v odločbi št. 090-42/2010/2 z dne 3. 6. 2010, kjer je ugotovil, da je IZS pravna oseba javnega prava in kot taka v celoti svojega delovanja zavezanka za dostop do informacij javnega. Informacije, ki nastajajo v sferi delovanja IZS in izvirajo iz njenega delovnega področja so tako informacije javnega značaja, kolikor niso zajete s katero izmed izjem iz 6. (ter 5.
- a)člena ZDIJZ. Med informacije javnega značaja tako sodijo tudi informacije v zvezi z disciplinskimi postopki, ki jih na podlagi določb Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) vodijo organi IZS zoper svoje člane. Vendar pa ZDIJZ v 1. odstavku 6. člena taksativno našteva izjeme zaradi katerih organ zavezanec zavrne dostop do informacij javnega značaja. Tako je v 3. točki 1. odstavka kot izjema določen osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, v 7. točki 1. odstavka pa ZDIJZ med izjeme uvršča tudi podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje lahko škodovalo njegovi izvedbi. Skladno s 2. odstavkom 2. člena Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije (dostopen na spletni strani IZS na povezavi http://www.izs.si/disciplinski-postopki/disciplinski-pravilnik/ ; v nadaljevanju Pravilnik) se v disciplinskem postopku, ki ga zoper svoje člane vodijo disciplinski organi IZS, smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s Pravilnikom drugače določeno. Zoper odločbo disciplinskega sodišča, kot disciplinskega organa pri IZS, je skladno s 5. odstavkom 139. člena ZGO-1 tudi mogoč upravni spor. Iz navedenih določb Pravilnika ter ZGO-1 tako izhaja, da ima disciplinski postopek, ki ga vodijo disciplinski organi IZS zoper svoje člane, naravo upravnega postopka, zato bi v obravnavanem primeru, ob dejstvu, da le-ta še ni zaključen, IZS lahko zavrnila dostop do podatkov, ki izhajajo iz tega postopka, kolikor bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V nasprotnem primeru, torej če bi IZS ocenila, da razkritje predmetnih podatkov ne bi škodilo nadaljnji izvedbi postopka, pa bi lahko bilo razkritje teh podatkov dopustno. Informacija javnega značaja pa nista vaša ime in priimek v povezavi s podatki o teku in ukrepih izrečenih v konkretnem disciplinskem postopku, ki se vodi zoper vas (ker niste javna uslužbenka, v obravnavanem primeru t.i. izjema od izjem, določena v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne pride v poštev, prav tako ni videti, da bi v vašem primeru prevladal javni interes za razkritje podatkov). Z drugimi besedami navedeno pomeni, da bi lahko IZS podatke o teku, ugotovitvah ter ukrepih izrečenih v konkretnem disciplinskem postopku razkrila le v primeru, da bi bila ob tem mogoča popolna anonimizacija. Iz članka, ki ste ga priložili vašemu sporočilu, ne izhaja, kdo in na kakšen način je pridobil podatke o dejstvih v zvezi z disciplinskim postopkom, ki se vodi zoper vas, zato ni mogoča vnaprejšnja ocena, ali je IZS kršila določbe ZVOP-1 pri razkrivanju podatkov v zvezi z disciplinskim postopkom. Ni namreč mogoče izključiti možnosti, da so bile novinarju oziroma Xs strani IZS posredovani ti podatki v anonimizirani obliki, te informacije pa je novinar ali Xsama povezala z drugimi, njej znanimi dejstvi. V takšnem primeru tako posredovanje informacij v zvezi s tekom disciplinskega postopka ne bi predstavljalo kršitve določb ZVOP-1 s strani IZS. Mogoče je tudi, da so bili podatki novinarju posredovani s strani tretje osebe in ne IZS. Bi pa kršitev varstva osebnih podatkov lahko predstavljala nadaljnja obdelava teh podatkov s strani novinarja oziromaX, ki bi v takšnem primeru anonimizirane podatke povezala s konkretno osebo (vami) in jih javno razkrila v medijih, če za to ni obstajala pravna podlaga, ki jo za vsakršno obdelavo osebnih podatkov določa 8. člen ZVOP-1. Skladno s 1. odstavkom 143. člena KZ-1 posredovanje osebnih podatkov v javno objavo kot tudi sama javna objava teh podatkov brez ustrezne pravne podlage predstavlja kaznivo dejanje, za obravnavo katerega je pristojno državno tožilstvo oziroma policija. Pooblaščenec pa pri tem poudarja, da vsaka javna objava osebnih podatkov še ne predstavlja nujno posega v informacijsko zasebnost posameznika in s tem kaznivega dejanja oziroma prekrška, pač pa je skladno z načelom sorazmernosti v določenih primerih dopusten poseg v pravico do zasebnosti zaradi njej nasproti stoječe pravice do svobode izražanja. V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026