Objava podatkov o poravnalnem naroku v medijih - IPRS

Objava podatkov o poravnalnem naroku v medijih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.12.2014 Številka: 0712-1/2014/3908 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas sprašujete, ali lahko časopis objavi(polno) ime in priimek ter sliko posameznika v povezavi s predobravnavnim narokom v sodnem postopku.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Glede na vaš opis zadeve Pooblaščenec sklepa, da gre za objavo podatkov v zvezi s poravnalnim narokom v pravdni zadevi. Javnost je iz poravnalnega naroka izključena, zaradi česar se podatki o poravnalnem naroku naj ne bi objavljali na oglasi deski sodišč. Pooblaščenec tako ne ve, na kakšen način je novinar pridobil podatke v zvezi z vašim poravnalnim narokom. Če teh podatkov ni dobil iz kakšne zbirke, potem se določbe ZVOP-1 ne uporabljajo in Pooblaščenec ni pristojen za nadzor. Če pa menite, da vam je zaradi objave vaših podatkov nastala škoda, lahko pred pravdnih sodiščem zahtevate odškodnino. Vendar pa Pooblaščenec opozarja na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za objavo v medijih in je torej treba upoštevati tudi določbe Ustave RS glede svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. O b r a z l o ž i t e v: Kot izhaja iz mnenja št. 0712-524/2007/2[1] Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju Pooblaščenec), Ustava Republike Slovenije v
6. členu določa, da so sodne obravnave javne in da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon. Javnost sojenja torej obsega tako javnost sodnih obravnav kot javno izrekanje sodb, oba dela pravice do javnosti sojenja pa sta v prvi vrsti namenja uresničevanju pravice do poštenega sojenja. Pravica javnosti sojenja pa ni absolutna, saj
7. člen v zadnjem stavku vsebuje zakonski pridržek, na podlagi katerega je zakonodajalec pooblaščen, da določi izjeme, torej primere in pogoje, pod katerimi se javnost sojenja lahko izključi. Ustavna določba o javnosti sodnih obravnav je izpeljana tako v Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), kot Zakonu o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP) in Zakonu o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/1986 (20/1988 popr.), s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZNP), ki kot temeljno izhodišče določajo, da je glavna obravnava (oz. narok v nepravdnem postopku) javna, če zakon ne določa drugače. Iz vašega vprašanja Pooblaščenec domneva, da gre za poravnalni narok v pravdni zadevi. Posledično je treba upoštevati določbo 305.a člena ZPP, po katerem je na poravnalnem naroku javnost izključena. V tem primeru torej tudi ne veljajo določbe 17.a člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZS) glede objave razporeda obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke, saj je prav v tem istem členu navedeno, da to velja le za obravnave, pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena.Pooblaščenec iz vašega opisa zadeve ne ve, na kakšen način oz. iz katerega vira je novinar v konkretnem primeru pridobil podatke o vaši obravnavi, zaradi česar tudi ne more ugotoviti, ali je šlo za kršitev določb ZVOP1 ali ne. Pooblaščenec je namreč pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga podrobneje ureja ZVOP-
8. Vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
9. člena ZVOP-
10. ZVOP-1 namreč v skladu s
11. členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
12. člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo šeste točke
13. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V konkretnem primeru, ki ga navajate, bi torej Pooblaščenec moral ugotoviti, ali je novinar podatke oz. fotografijo glede vaše obravnave pridobil iz kakšne zbirke osebnih podatkov. Le v takem primeru bi namreč prišle v poštev določbe ZVOP-1, saj se te, kot že navedeno zgoraj, nanašajo le na morebitne zlorabe osebnih podatkov, ki se nahajajo oz. so namenjeni vključitvi v zbirko. V nasprotnem primeru (če je torej novinar podatke pridobil kje drugje – npr. od kakšnega vašega znanca) Pooblaščenec ni pristojen za ukrepanje v vašem konkretnem primeru.Četudi pa v konkretnem primeru ne gre za kršitev določb ZVOP-1, lahko objava vaših osebnih podatkov predstavlja poseg v zasebnost v smislu
14. člena Ustave RS (UL RS, št. 33/91 s spremembami), ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Posameznik, ki je prepričan, da se je z določenim dejanjem poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami
15. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V vsakem primeru pa lahko, če je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v vašo zasebnost in vam je zaradi tega nastala škoda, na podlagi OZ vložite odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahtevate povračilo škode. Pri tem pa Pooblaščenec opozarja tudi, da gre v konkretnem primeru za objavo v medijih, torej za novinarja. V skladu z
16. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je namreč zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Pojem izražanje mnenja in vesti pa se nanaša tako na govorjene besede, kot tudi na slike, tisk, elektronske medije in »sploh vsa ravnanja, katerih namen je izraziti idejo oziroma mnenje ali predstaviti novico oziroma informacijo … Varovano je tako širjenje novic in mnenj kot tudi njihovo sprejemanje in zbiranje«.[2] To pa ne pomeni, da se svoboda izražanja nanaša le na preverljive resnične podatke in informacije, saj pravica
17. čl. Ustave RS vključuje tudi mnenja, kritiko in špekulacije, kot to podobno izhaja tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice Lingens proti Avstriji, z dne 8.7.1986, prijava št. 9815/
18. Tudi iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice Thorgeir Thorgeirson proti Islandiji, z dne 25.6.1992, prijava št. 13778/88 izhaja, da izražanje mnenj ne vsebuje obveznosti dokazati njihove resničnosti. V skladu z navedenim, Pooblaščenec ocenjuje, da so v domet ustavne pravice svobode izražanja, vključeni tudi sporni članki o tem, da teče sodni postopek zoper vas.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,pooblaščenka [1] Dostopno na povezavi: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/?tx_jzvopdecisions_pi1[showUid]=961&tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=sodne%20obravnave&cHash=214610164a [2] Komentar Ustave republike Slovenije, ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 419 O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026