Objava podatkov zaposlenih na intranetu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.07.2007 Številka: 0712-673/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto dne 18.07.2007, v kateri sprašujete, ali se na intranetu lahko objavijo poleg imena, priimka, delovnega mesta, službena tel. številka, tudi STOPNJA IZOBRAZBE (in sicer stopnja, ki jo ima določena oseba ali izobrazba, ki jo določena oseba potrebuje za opravljanje dela na določenem delovnem mestu in le-to ima) in PLAČILNI RAZRED, v katerega ta oseba sodi (da bi razvrstili zaposlene v določene plačilne razrede (od ...do...)). Navajate, da gre za zasebni sektor in da bi imeli dostop do portala zaposleni, ne bi pa šlo za javno uporabo. Sprašujete, če bi bilo to mogoče, ali bi bila potrebna privolitev posameznika? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V skladu z
- čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
- čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Obdelovanje osebnih podatkov pa je glede na določilo
- tč.
- čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Ker ZVOP-1 v
- tč.
- čl. določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je glede na
- tč. istega člena določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek, med osebne podatke nedvomno poleg imena in priimka delavca sodijo, v kolikor so v povezavi z imenom in priimkom, tudi izobrazba delavca in plačilni razred v katerega delavec sodi. Njihova objava na intranetu, do katerega bi imeli dostop vsi delavci, prav tako pomeni obdelovanje osebnih podatkov v smislu
- tč.
- čl. ZVOP-
- Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podrobno urejena v
- čl. ZVOP-1, ki v
- odst. določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu s
- odst.
- čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec delovno pravno področje specialno uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih je določno opredelil, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje in ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke, niti da bi jih obdeloval v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. V danem primeru gre za osebne podatke, s katerimi, kot delodajalec, razpolagate v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo. Vendar pa se postavi vprašanje širine obdelave teh podatkov. Delodajalec namreč lahko te osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo v okviru zakonske podlage oziroma v okviru potrebe za uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V zasebnem sektorju, za razliko od javnega sektorja, izobrazba delavca in njegova plača oz. plačilni razred nista javna že na podlagi zakona. Kar pomeni, da lahko slednje podatke obdelujete v smislu, da jih objavite na intranetu, do katerega imajo dostop vsi delavci, le v primeru, če izkažete, da je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V tem primeru ne potrebujete posebnega soglasja delavca, ker imate podlago v
- čl. ZDR. Če pa objava teh podatkov ni potrebna za uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, pa mora delavec v tovrstno obdelavo osebnih podatkov osebno privoliti, na podlagi predhodne pisne ali druge ustrezne seznanitve z namenom obdelave njegovih osebnih podatkov. Zavrnitev oz. nepodano soglasje s strani delavca za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov pa nikakor ne sme imeti posledic za delovno razmerje. Delodajalec pa se mora zavedati, da podatki na ta način lahko nekontrolirano odtekajo iz podjetja, saj bo zaradi notranje lahke dostopnosti preko intraneta nemogoče slediti, kdo od zaposlenih bo podatek posredoval naprej. Ob tem bi Pooblaščenec opozoril še na
- odst.
- čl. ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Obveznost iz prejšnjega stavka pa ne velja za manjše delodajalce (10 ali manj delavcev). S takšnim aktom, ki je za delodajalce z več kot 10 delavci celo obvezen, bi lahko dosegli to, kar ste navedli v svojem vprašanju, da bi imeli pregled nad vsemi delovnimi mesti, skupaj z navedbo plačilnega razreda »od do« za posamezno delovno mesto in pogoji za opravljanje dela (izobrazba, izkušnje...). V takšnem aktu, ki je seveda lahko objavljen na intranetu, pa načeloma ni navedenih konkretnih imen in priimkov delavcev, saj so pogoji in plačilni razred vezani na delovno mesto, ne pa na posameznega delavca. Plača posameznega delavca na takšen način ni razkrita. Pred sprejemom takšnega akta pa morate izpeljati tudi postopek, ki je določen v
- čl. ZDR. Nobenih zadržkov pa Informacijski pooblaščenec seveda nima pri objavi internega telefonskega imenika, ki je del zagotavljanja nemotenega delovnega procesa znotraj vsake organizacije. Del telefonskega imenika je seveda lahko tudi naziv delovnega mesta, ki ga oseba, navedena v imeniku, trenutno zaseda. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026