Objava podatkov zaposlenih na oglasni deski - IPRS

(1)Splošne uredbe (privolitev, pogodba, zakon itn.). Za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih je relevanten predvsem 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), skladno s katerim se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec mora med drugim upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov iz člena 5

(1)(c) Splošne uredbe o varstvu podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To pomeni, da lahko delodajalec na zakonski podlagi osebne podatke delavca o izmenah, prisotnostih oziroma odsotnostih ter preostalih urah obdeluje (npr. objavi) le pod pogojem, da je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ob tem je treba upoštevati, da je v primeru javne objave, ko so torej osebni podatki delavcev vidni tudi npr. obiskovalcem, poseg v zasebnost večji ter mora biti v konkretnem primeru uravnotežen s pravicami in svoboščinami delavcev. Delodajalec mora torej glede na konkretne okoliščine in potrebe delovnega procesa presoditi, ali je objava določenih osebnih podatkov delavcev potrebna in sorazmerna glede na zakonit cilj. IP nadalje pojasnjuje, da mora delodajalec glede na konkretne okoliščine in potrebe delovnega procesa presoditi, ali je objava določenih osebnih podatkov delavcev na oglasni deski potrebna in sorazmerna glede na zakonit cilj. Kakor že pojasnjeno, mora delodajalec pri temu upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov, v skladu s katerim naj se obdelujejo (oz. objavijo) le tisti osebni podatki, ki so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Delodajalec lahko torej delavce znotraj posamezne organizacijske enote seznanja z razporedi dela, iz katerih je razvidno osebno ime delavca in njegova zadolžitev, s predvideno ali nepredvideno odsotnostjo posameznega delavca in v določenih primerih tudi z razlogom za odsotnost (npr. službena pot, dopust, daljša druga odsotnosti) ter s preostalimi delovnimi urami, če je takšno obveščanje potrebno ter povezano z delom, ki ga delavec opravlja, in z dolžnostjo delodajalca, da delavcem zagotovi pravico do obveščenosti. Konkretno tehtanje glede sorazmernosti in potrebnosti objave osebnih podatkov delavcev pa je dolžan izvesti upravljavec osebnih podatkov – torej vi kot delodajalec. Ker z vašega dopisa ni povsem jasno glede objave podatka o letnem dopustu, IP iz previdnosti dodatno pojasnjuje, da je tudi za morebitno objavo podatka o številu dni letnega dopusta za posameznega zaposlenega treba zagotoviti ustrezno pravno podlago. Kot upravljavec osebnih podatkov se morate vprašati, ali je objava takšnega podatka dejansko potrebna za namene obveščanja drugih zaposlenih v zvezi z opravljanjem dela ali pa morda objava predstavlja prekomerno obdelavo osebnih podatkov. Odgovornost za pravilno in zakonito obdelavo osebnih podatkov je vedno na upravljavcu. Če delodajalec ne uspe izkazati, da je posredovanje podatkov zaposlenega nujno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih ne sme posredovati (npr. objaviti na oglasni deski). IP še pojasnjuje, da v kolikor delodajalec presodi, da zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, lahko objavi osebne podatke tudi na podlagi privolitve delavcev (člen 6

(1)(

1. a)Splošne uredbe). Ob tem pa IP opozarja, da je ta pravna podlaga ustrezna le za tiste osebne podatke, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika ter pod pogojem, da lahko posameznik brez kakršnihkoli posledic za delovno razmerje privolitev odkloni. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov (kamor sodi tudi razkrivanje tretjim osebam), ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, lahko predstavlja tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06, s spremembami in dopolnitvami; ZDIJZ). ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen), kar pomeni, da lahko vsakdo dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne sodijo med varovane osebne podatke. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026