← Slovenija

Objava podatkov zavezancev po 46. členu ZIntPK - IPRS

Objava podatkov zavezancev po

  1. členu ZIntPK + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
  3. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.02.2022 Številka: 07120-1/2022/46 Kategorije: --> Kategorije: Svetovni splet, Definicija OP, Pravne podlage Zahvaljujemo se vam za vaš dopis, v katerem zaprošate za pojasnilo, katere kategorije podatkov v zvezi s posameznimi vrstami premoženja, naštetimi v alinejah drugega odstavka
  4. člena (razen
  5. alineje) Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK), ki določno opredeljujejo posamezno vrsto premoženja, smete objaviti skladno z določbami
  6. člena ZIntPK. Kot pojasnjujete, mora Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) zaradi krepitve transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij v okviru svojih pooblastil na spletnih straneh Komisije objaviti podatke o spremembah premoženjskega stanja zavezancev iz prvega odstavka
  7. člena ZIntPK. Pri vzpostavitvi informacijskega sistema za javno objavo podatkov (
  8. člen ZIntPK-C), se vam je pojavila dilema glede zakonitosti objave posameznih kategorij podatkov o posameznih vrstah premoženja z vidika varstva osebnih podatkov zavezancev. Javna objava zajema podatke, ki jih zavezanci posredujejo preko elektronskega obrazca iz drugega odstavka
  9. člena ZIntPK. Kot še pojasnjujete, slednji določa, da se sporočanje sprememb premoženjskega stanja izvede prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh Komisije, pri čemer obrazec obsega tudi možnost navedbe razloga za povečanje ali zmanjšanje premoženja. Nadalje prvi odstavek istega člena podrobneje opredeljuje, katere spremembe podatkov (osebnih in o premoženju) mora zavezanec Komisiji javiti in do kdaj, pri čemer pravi, da mora Komisiji sporočiti vsako spremembo v premoženjskem stanju (za razliko od osebnih podatkov, kjer sporoča spremembe zgolj nekaterih vrst osebnih podatkov). Zakon podrobneje opredeljuje vrste podatkov (osebni in o premoženju) v prvem in drugem odstavku
  10. člena, pri čemer v drugem odstavku kot podatke o premoženju našteva naslednje: podatke o nepremičninah: vrsta, velikost, leto izgradnje, katastrska občina, lastniški delež, parcelna številka, številka stavbe in številka posameznega dela stavbe; podatke o pravicah na nepremičninah in drugih premoženjskih pravicah; podatke o premičninah, če vrednost posamezne premičnine presega 10.000 eurov; podatke o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah, če skupna vrednost sredstev na računih presega 10.000 eurov; podatke o skupni vrednosti gotovine, če ta presega 10.000 eurov; podatke o lastništvu oziroma deležih, delnicah, katerih skupna vrednost presega 10.000 eurov, in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava z navedbo firme pravne osebe ali naziva subjekta ter podatke o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost presega 10.000 eurov; podatke o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 eurov, in druge podatke v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti ali jih določa ta zakon. Izpostavljate, da čeprav je zakonodajalec zelo določno opredelil kategorije podatkov o nepremičninah, ki jih morajo zavezanci sporočiti Komisiji – npr. vrsta, velikost, leto izgradnje, katastrska občina, lastniški delež, parcelna številka – in ki jih Komisija sme javno objaviti, pa tega ni storil v zvezi z ostalimi vrstami premoženja. Pri tem ugotavljamo, da se v praksi lahko pojavljajo različne vrste premoženja (ki niso nepremičnine), ki jih zakonodajalec niti ni mogel vnaprej predvideti, pa so obenem lahko takšne, da bi jih zavezanci Komisiji morali sporočiti (numizmatika, umetniška dela, različne vrste vozil in plovil, različne starine (dragi kosi pohištva, strelno orožje), dragi kamni in kovine ter nakit, ipd.). Tako se vam zastavlja vprašanje, ali smete, z vidika varstva osebnih podatkov zavezancev, javno objaviti kategorije podatkov o, na primer, premičninah, kot so znamka, tip, leto izdelave osebnega vozila/plovila (zračnega, vodnega); ime avtorja, naziv in leto izdelave umetniškega dela (npr. slike, kipa); kategorijo podatkov o denarnih sredstvih, kot je firma banke, hranilnice ali hranilno – kreditne službe, pri kateri ima zavezanec denarna sredstva; kategorije podatkov pri delnicah, kot so firma in sedež oziroma osebno ime in prebivališče izdajatelja nematerializiranega vrednostnega papirja in podobno. Glede na to, da je zakonodajalec očitno ocenil, da se lahko kategorije podatkov o nepremičninah takšne, da določno opredelijo in identificirajo to vrsto premoženja, menite, da ni zadržkov, da ne bi pri ostalih vrstah premoženja prav tako razkrili te kategorije podatkov (npr. vrsta in opis premičnine, vrednost danega posojila in ime posojilojemalca, naziv gospodarske družbe, v kateri ima lastništvo ter višina deleža oziroma vrednost in ime delnic, vrsta in oznaka vrednostnih papirjev, naziv finančne institucije, kjer ima zavezanec denarna sredstva ter njihova višina, idr.). Vaše stališče je, da zakonodajalec za razliko od nepremičnin ni naredil določne vnaprejšnje opredelitve le-teh zaradi nepredvidljivosti in prevelike pestrosti različnih vrst premoženja, ki so jih zavezanci dolžni sporočati Komisiji. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) na podlagi
  11. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  12. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba),
  13. točke prvega odstavka
  14. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  15. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) uvodoma pojasnjuje, da kot nadzorni organ za varstvo podatkov ne more in ne sme v mnenju izvajati konkretnih in dokončnih presoj o zakonitosti posameznih obdelav osebnih podatkov (konkretno v tem primeru o tem, katere konkretne osebne podatke Komisija objavlja o svojih spletnih straneh o zavezancih). Prav tako nismo pristojni za tolmačenje ustreznosti izvedbe postopkov po ZIntPK. Uvodoma IP poudarja, da je osebni podatek vsak podatek, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika ne glede na to, na kaj se nanaša in o katerem delu posameznikove zasebnosti podatek govori. Torej so osebni podatki vsekakor lahko tudi podatki o nepremičninah, premičninah in drugih vrstah premoženja v lasti posameznika, kadar gre za tak nabor podatkov, da je posameznik skupaj z drugimi podatki lahko določen ali določljiv. Iz vaših navedb je posredno razbrati, da podatke o premoženju štejete kot podatke, ki ne predstavljajo osebnih podatkov, za kar ne vidimo ustrezne podlage. Pri tem mora v skladu z
  16. členom Ustave vsako obdelavo osebnih podatkov ustrezno in sorazmerno opredeljevati zakon, kar pomeni, da upravljavci v primeru obdelave na podlagi
  17. odstavka
  18. člena ZVOP-1 v povezavi s področnim predpisom ne morejo sami ali s podzakonskimi akti širiti ali spreminjati nabora osebnih podatkov, ki so predmet obdelave za posamezni z zakonom določen namen (v konkretnem primeru objava na spletnih straneh Komisije z namenom krepitve transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij). Dodatno izpostavljamo obveznost Komisije, da pred zbiranjem podatkov obvesti posameznike o informacijah o obdelavi osebnih podatkov po
  19. členu Splošne uredbe. Iz obrazcev, ki ste jih priložili, namreč te informacije niso razvidne, posledično sklepamo, da posameznik s temi informacijami ob podaji podatkov ni seznanjen. To je še posebej pomembno glede na to, da se informacije iz obrazcev objavljajo na spletu in se mora posameznik ob podaji informacij zavedati, kakšne bodo posledice podaje informacij. Zlasti namreč te informacije tudi lahko vplivajo na odločitev, katere izmed dodatnih neobveznih informacij o razlogih za povečanje/zmanjšanje premoženja bo posamezni zavezanec posredoval preko obrazca. Kot že sami navajate, ZIntPK predmetno materijo ureja v
  20. členu, ki določa, da so z namenom krepitve transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij podatki o spremembah premoženjskega stanja poslancev državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, članov sveta Banke Slovenije, funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika ter sodnikov ustavnega sodišča javno dostopni na spletnih straneh Komisije ves čas trajanja njihovega mandata in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije. Javna objava zajema podatke, ki jih je zavezanec posredoval prek elektronskega obrazca iz drugega odstavka
  21. člena ZIntPK. Komisija lahko ob objavi obrazca objavi tudi svoje ugotovitve o pravilnosti, popolnosti in pravočasnosti poročanja iz prvega odstavka 44.a člena ZIntPK. Komisija podatke javno objavi najkasneje 30 dni po prejeti prijavi spremembe premoženjskega stanja. Podatki o premoženjskem stanju in spremembah premoženjskega stanja drugih zavezancev niso informacija javnega značaja. Podrobnejšo metodologijo za javno objavo podatkov komisija določi s poslovnikom. V skladu z
  22. členom ZIntPK mora zavezanec na obrazcu za prijavo premoženjskega stanja navesti naslednje osebne podatke: - osebno ime, - EMŠO, - naslov stalnega prebivališča, - davčno številko, - podatke o funkciji oziroma delu, ki ga opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca, - podatke o funkciji ali delu, ki ga je opravljal neposredno, preden je postal zavezanec, in - podatke o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja. Zavezanec mora na obrazcu za prijavo premoženjskega stanja navesti naslednje podatke o premoženju v Republiki Sloveniji in tujini: - podatke o nepremičninah: vrsta, velikost, leto izgradnje, katastrska občina, lastniški delež, parcelna številka, številka stavbe in številka posameznega dela stavbe, - podatke o pravicah na nepremičninah in drugih premoženjskih pravicah, - podatke o premičninah, če vrednost posamezne premičnine presega 10.000 eurov, - podatke o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah, če skupna vrednost sredstev na računih presega 10.000 eurov, - podatke o skupni vrednosti gotovine, če ta presega 10.000 eurov, - podatke o lastništvu oziroma deležih, delnicah, katerih skupna vrednost presega 10.000 eurov, in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava z navedbo firme pravne osebe ali naziva subjekta ter podatke o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost presega 10.000 eurov, - podatke o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 eurov, in - druge podatke v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti ali jih določa ta zakon. Zavezanec sporoči podatke o premoženju iz prve do sedme alineje drugega odstavka
  23. člena ZIntPK, če je pravni lastnik prijavljenih enot premoženja. Dejansko lastništvo in deleže skupnega lastništva v posamezni enoti prijavljenega premoženja zavezanec navede v okviru osme alineje drugega odstavka
  24. člena ZIntPK. V skladu s
  25. členom ZIntPK mora zavezanec Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka
  26. člena ZIntPK (osebno ime, podatke o funkciji oziroma delu, ki ga opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca, podatke o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja) sporočiti v roku 30 dni po nastanku spremembe, vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do
  27. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Pri enotah premoženja, ki se skladno z drugim odstavkom
  28. člena ZIntPK prijavi le, če presega določeno vrednost, je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 eurov. Sporočanje sprememb premoženjskega stanja se izvede prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh Komisije. Obrazec za sporočanje sprememb premoženjskega stanja obsega tudi možnost navedbe razloga za povečanje ali zmanjšanje premoženja. Komisija lahko kadarkoli od zavezanca zahteva, da ji predloži celovite podatke iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. Zavezanec mora komisiji te podatke predložiti v 15 dneh po prejemu zahteve. Upoštevajoč logično in jezikovno razlago besedila zakona IP razume, da: obstaja pravna podlaga zgolj za objavo sprememb in ne primarnih podatkov zavezancev poslancev državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, članov sveta Banke Slovenije, funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika ter sodnikov ustavnega sodišča po
  29. členu ZIntPK iz obrazca po
  30. členu ZIntPK; gre za objavo sprememb povečanja premoženja 'po enotah premoženja' in ne sprememb posameznih konkretnih podatkov o premoženju. Kot enote premoženja razume IP skupne zneske oz. skupne podatke po posameznih enotah torej: skupaj podatke o nepremičninah; skupaj podatke o pravicah na nepremičninah in drugih premoženjskih pravicah; skupaj podatke o vseh premičninah; skupaj podatke o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah; skupaj podatke o skupni vrednosti gotovine; skupaj podatke o lastništvu oziroma deležih, delnicah in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava ter skupaj podatke o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev; in skupaj podatke o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih. Glede podatkov, ki jih zavezanci lahko dodatno posredujejo, a tega niso dolžni, je po mnenju IP za zakonitost takšnega zbiranja in zlasti objave, ključno spoštovanje načela zakonitosti, poštenosti in preglednosti obdelave, kar pomeni med drugim zlasti tudi transparentnost obdelave, kot ga določa Splošna uredba, ki zahteva, da je posameznik ob zbiranju podatkov ustrezno obveščen o vseh informacijah o zbiranju in obdelavi njegovih osebnih podatkov. Obstaja pravna podlaga, da Komisija lahko ob objavi obrazca objavi tudi svoje ugotovitve o pravilnosti, popolnosti in pravočasnosti poročanja iz prvega odstavka 44.a člena ZIntPK. Iz navedenega izhaja, da zakonodajalec za podatke, ki naj bi bili predmet objave, dejansko ni navedel, da bi bili predmet objave poleg sprememb povečanja premoženja 'po enotah premoženja' lahko tudi dodatni osebni podatki o premoženju (kot so navedba opisov premoženja, imen bank ipd.), ki jih navajate in, ki se sicer zbirajo na podlagi obveznosti po
  31. in
  32. člena ZIntPK. V kolikor pa posameznik prostovoljno navede v obrazcu tudi razlog za povečanje/zmanjšanje premoženja je ob zgoraj navedenih pogojih poštenosti in transparentnosti obdelave načeloma
  33. člen ZIntPK mogoče razumeti, da objava vključuje tudi te podatke. Komisija pa zgolj z navodili ali samim oblikovanjem obrazcev ne more in ne sme širiti ali spreminjati nabora osebnih podatkov, ki so predmet zakonske obveznosti poročanja in objave. Za tolmačenje drugih vidikov izvajanja ZIntPK je pristojna Komisija kot nadzorni organ. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.