Objava računov izvajalcev na oglasni deski večstanovanjske stavbe - IPRS

Objava računov izvajalcev na oglasni deski večstanovanjske stavbe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.03.2007 Številka: 0712-246/2007/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani,prejeli smo vaš dopis z dne 28.2.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Prosite nas, da vam pisno odgovorimo, ali z obešanjem računov izvajalcev, ki so opravili storitev na skupnih delih in napravah v več stanovanjski stavbi, na oglasno desko večstanovanjske stavbe kršite Zakon o varstvu osebnih podatkov?Informacijski pooblaščenec je v podobnih primerih že podal nekaj mnenj, zato nam dovolite, da vam v odgovoru na vaše vprašanje širše pojasnimo nekatera dejstva, pomembna za razumevanje odgovora na vaše vprašanje.Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1) v tretjem odstavku
6. člena pooblašča upravnika večstanovanjske stavbe (v nadaljevanju upravnika) za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s SZ-
7. Pooblaščenec na tem mestu najprej opozarja na notranjo nekonsistentnost tega člena ob upoštevanju definicije obdelave po ZVOP-
8. Ta v tretji točki prvega odstavka
9. člena kot obdelavo določa vrsto aktivnosti, med katerimi so na primer tudi zbiranje, vpogled, spreminjanje in drugo. Vendar je Pooblaščenec za potrebe tega mnenja uporabil logično razlago zakona, in primerjal oba dela povedi, prvega, ki je v skladu z ZVOP-1 bistveno širši, in drugega, ki upravnika pooblašča le za aktivnosti v okviru zakona. Po mnenju Pooblaščenca SZ-1 v drugem delu povedi skrči pojem obdelave iz prvega dela povedi, saj SZ-1 ni področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, ki bi upravniku omogočil širše pristojnosti. Zato Pooblaščenec šteje, da upravnik dejansko lahko le zbira, vodi in posreduje pristojnim organom tiste podatke, za katere je izključno pooblaščen s SZ-
10. Če mu SZ-1, tega pooblastila ne daje, lahko kot splošnejši akt uporabi ZVOP-1, če v njem podlaga za kakršnokoli obdelavo osebnih podatkov sploh obstaja.Ob tem opozarjamo na določbe SZ-1, ki natančneje opredeljujejo upravljanje in vprašanja, povezana z njim.
11. člen SZ-1 tako določa, da morajo etažni lastniki skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe. Peta alineja
12. člena istega zakona pa določa, da vsebuje pogodba o medsebojnih razmerjih, poleg sestavin, ki jih mora imeti po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ), zlasti še določbo o načinu obveščanja etažnih lastnikov o zadevah upravljanja.Za ugotavljanje pravic in dolžnosti nadzornega odbora lastnikov stanovanj je potrebno osvetliti določbo drugega odstavka
13. člena SZ-1, ki določa, da, če etažni lastniki ne sklenejo drugače, ima nadzorni odbor tri člane in nadzoruje delo upravnika, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju upravniških storitev, predlaga predloge sklepov, o katerih se glasuje s podpisovanjem listine, ter daje pobude upravniku. Ti člani imajo z vidika svoje nadzorne funkcije nad upravljavcem pravico do vpogleda v vse podatke, ki se tičejo upravljanja, torej tudi račune izvajalcev, ki so opravili storitev na skupnih delih in napravah. Glede na to, da SZ-1 upravnika izrecno ne pooblašča za javno izobešanje imen in priimkov lastnikov stanovanj, pa tudi ne za objavo drugih varovanih osebnih podatkov, Pooblaščenec meni, da zakonska podlaga za javno objavo različnih seznamov z osebnimi podatki posameznikov ne obstaja. Prav tako tudi Nadzorni odbor nima nikakršnih zakonskih pooblastil, da od upravnika zahteva izobešanje takšnih evidenc na oglasni deski večstanovanjske stavbe ali drugo javno izobešanje. Ker SZ-1 ne predpisuje, da je lahko takšen seznam obešen na oglasni deski, torej dostopen vsem, ne le lastnikom stanovanj, v tem delu, po načelu, da specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega, velja ZVOP-1; ta pa javne objave osebnih podatkov, razen ob pogoju, da je posameznik vanjo privolil, ne dovoljuje. Pooblaščenec primarno opozarja, da so nosilci osebnih podatkov lahko samo fizične osebe, torej posamezniki, ne pa tudi pravne osebe, torej podjetja, ki praviloma opravljajo storitve. Enako velja tudi v primeru, ko določeno storitev na skupnih delih in napravah večstanovanjske stavbe opravi oseba, ki je za opravljanje dejavnosti registrirana kot samostojni podjetnik. Samostojni podjetniki kot osebe, registrirane za opravljanje neke tržne dejavnosti, niso in ne morejo biti nosilci osebnih podatkov, kljub temu, da je v imenu (njihove) firme navedeno njihovo ime in priimek. V primeru torej, ko posameznik nastopa kot samostojni podjetnik posameznik, je zaradi varnosti pravnega prometa pravica do varstva osebnih podatkov posameznika okrnjena in posameznik v funkciji samostojnega podjetnika ne more uživati toliko pravic kot posameznik kot fizična oseba. Na to razlikovanje je opozorilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je v odločbi št. U-I-298/04 med drugim zapisalo, da »podatke v registru transakcijskih računov zasebnika ni mogoče šteti za osebne podatke, saj se ne nanašajo na fizično osebo kot posameznika, temveč na fizično osebo kot osebo, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi«. V tem primeru gre nedvomno za legitimni interes etažnih lastnikov, da vedo katere storitve na skupnih delih in napravah so bile dejansko izvedene, ali so obračuni pravilni in so seznanjeni z lastnim deležem stroškov. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je izobešanje računov izvajalcev, ki so opravili storitve na skupnih delih in napravah večstanovanjske zgradbe dopustno, ko in kadar so izvajalci pravne osebe ali osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost. V primeru pa, da storitev na skupnih delih in napravah večstanovanjske zgradbe vendarle opravi posameznik, ki je fizična oseba (in ne samostojni podjetnik) in svoje delo opravi na podlagi delovršne ali podjemne pogodbe ter za opravljeno delo izstavi račun, je potrebno osebne podatke takega izvajalca, pred izobešenjem računa na oglasni deski ustrezno anonimizirati (prekriti) ali pa pridobiti osebno soglasje izvajalca, da se njegovo ime lahko objavi na oglasni deski. Kljub vsemu pa Pooblaščenec meni, da stanovalci imajo pravico vedeti, kdo je izvajal popravila na njihovi skupni lastnini, zato bi bilo v takšnem primeru, z računi takih oseb, stanovalce možno seznaniti posamično, na način, da bi upravnik vstavil račun v zaprto pisemsko ovojnico in jo vstavil v poštni predalčnik vsakega posameznega lastnika oz. stanovalca, ki nosi stroške plačila.Lep pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026