← Slovenija

Objava rojstnega datuma na spletnih straneh - IPRS

Objava rojstnega datuma na spletnih straneh + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.12.2006 Številka: 0712-301/2006/2 Kategorije:GURS --> Kategorije: GURS Spoštovani,Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) v e-sporočilu navajate, da ste v poštnem nabiralniku dobili brošuro »________«. Sledili ste navodilom iz te brošure in si na spletnih straneh www.popis-nepremicnine.si ogledali že znane in dosegljive podatke za svoje stanovanje. Poleg lastništva na nepremičnini se je pojavil tudi podatek o Vašem rojstnem dnevu. Zanima Vas ali je ta podatek lahko javen in vsakomur dostopen.Informacijski pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
  3. členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
  6. členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Ta zakon je ZVOP-1.Osebni podatki v javnem sektorju (za javni sektor se po
  7. točki
  8. člena ZVOP-1 štejejo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti) se po
  9. členu ZVOP-1 lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Ne glede na prvi odstavek
  10. člena ZVOP-1 se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe ali se izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Tak zakon, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo v javnem sektorju, je tudi Zakon o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06; v nadaljevanju: Zakon o evidentiranju). Iz Vašega e-sporočila ni točno razvidno katere iz katerih evidenc je povzet Vaš rojstni datum, zato bo Pooblaščenec v nadaljevanju tega mnenja povzel le tiste določbe Zakona o evidentiranju, ki se nanašajo na zemljiški kataster, kataster stavb ter register prostorskih enot, ki podatek o rojstnem datumu vsebujejo. V zemljiškem katastru se vodijo naslednji podatki:
  11. identifikacijska oznaka parcele;
  12. meja;
  13. površina;
  14. lastnik;
  15. upravljavec;
  16. dejanska raba;
  17. zemljišče pod stavbo;
  18. boniteta zemljišča. Vodijo se tudi podatki, potrebni za povezavo z registrom prostorskih enot, katastrom stavb in zemljiško knjigo (
  19. člen Zakona o evidentiranju). Podatki o lastniku se pridobijo iz zemljiške knjige in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika. O lastniku se v zemljiški kataster vpisujejo naslednji podatki:
  20. za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in enotna matična številka občana (v nadaljevanju: EMŠO);
  21. za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe. Vpisuje se tudi podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe (
  22. člen Zakona o evidentiranju).V katastru stavb se za stavbo ali del stavbe vpisujejo naslednji podatki:
  23. identifikacijska oznaka;
  24. lastnik;
  25. upravljavec;
  26. lega in oblika;
  27. površina;
  28. dejanska raba;
  29. številka stanovanja ali poslovnega prostora. Vodijo se tudi podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo (
  30. člen Zakona o evidentiranju). Podatki o lastniku stavbe ali dela stavbe se pridobijo iz zemljiške knjige in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika stavbe ali dela stavbe. O lastniku stavbe ali dela stavbe se vpisujejo naslednji podatki:
  31. za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in EMŠO;
  32. za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe. V kataster stavb se vpisuje tudi podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe. Do vpisa lastnikov stavbe ali dela stavbe v zemljiško knjigo, se v kataster stavb kot podatki o lastniku stavbe ali dela stavbe vpišejo pravne ali fizične osebe, za katere se v postopku izdelave elaborata za vpis v kataster stavb ugotovi, da imajo stavbo ali del stavbe v uporabi (
  33. člen Zakona o evidentiranju). V registru nepremičnin se evidentirajo naslednji podatki o nepremičninah:
  34. identifikacijska številka nepremičnine;
  35. lastnik nepremičnine;
  36. uporabnik nepremičnine;
  37. najemnik nepremičnine;
  38. upravljavec nepremičnine;
  39. lega in oblika nepremičnine;
  40. površina nepremičnine;
  41. dejanska raba nepremičnine;
  42. boniteta zemljišča;
  43. številka stanovanja ali poslovnega prostora;
  44. drugi podatki o nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom iz
  45. člena tega Zakona o evidentiranju, in podatki, ki jih določa drug predpis. Za lastnika, uporabnika, najemnika in upravljavca nepremičnine se v registru nepremičnin, če gre za fizično osebo, vodijo podatki o njenem osebnem imenu in EMŠO, če gre za pravno ali fizično osebo, ki samostojno opravlja dejavnost, pa identifikacijska številka iz poslovnega registra (
  46. člen Zakona o evidentiranju). Kot podatek o lastniku nepremičnine se v registru nepremičnin evidentira podatek o lastniku parcele iz zemljiškega katastra, ali podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb. Če v katastru stavb oziroma v zemljiškem katastru ni evidentiranega podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe oziroma lastniku parcele, če sta podatek o lastniku parcele iz zemljiškega katastra in podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb različna, ali če je lastnik parcele iz zemljiškega katastra ali lastnik stavbe ali dela stavbe iz katastra stavb neznan, ali je neznano njegovo bivališče, lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti kot podatek o lastniku nepremičnine v registru nepremičnin evidentira podatek iz javnih ali drugih zbirk podatkov oziroma na podlagi terenskega ogleda. V registru nepremičnin se lahko kot podatek o novem lastniku nepremičnine evidentira podatek o osebi, ki geodetski upravi sporoči, da je pridobitelj, ali da je v evidenci trga nepremičnin vpisana kot kupec nepremičnine, oziroma podatek o osebi, ki je sklenila pravni posel, na podlagi katerega je pridobila pravico, da se vpiše v zemljiško knjigo, če se izkaže s pravno listino, ki nedvoumno izkazuje pravico do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Kot podatek o uporabniku nepremičnine se v registru nepremičnin evidentirajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki imajo na nepremičnini prijavljeno prebivališče oziroma sedež podjetja. Kot podatek o najemniku nepremičnine se v registru nepremičnin evidentirajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki so v evidenci trga nepremičnin evidentirani kot najemniki nepremičnin (
  47. člen Zakona o evidentiranju).V
  48. členu Zakon o evidentiranju določa, da so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot javne evidence. Vsakdo ima pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz teh javnih evidenc o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki, pri čemer pa lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. Vsakdo ima pravico vpogledati v podatke in pridobiti zbirne podatke o tem, pri katerih parcelah, stavbah in delih stavb je vpisan kot lastnik. Pravico vpogledati v podatke in pridobiti zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb imajo tudi državni organi in notarji za izvajanje uradnih nalog, geodetska podjetja z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev pa za namene izvajanja geodetskih storitev po predpisih, ki urejajo geodetsko dejavnost in evidentiranje nepremičnin. Druge osebe lahko vpogledujejo v podatke in pridobijo zbirne podatke o lastništvu parcel, stavb in delov stavb, če tako določa zakon. Vpogled v podatke o zemljiščih, evidentiranih v zemljiškem katastru, o stavbah in delih stavb, evidentiranih v katastru stavb in o nepremičninah, evidentiranih v registru nepremičnin, je brezplačen.V zvezi z varstvom osebnih podatkov, je glede na Vaše vprašanje treba pojasniti še vsebino zavarovanja osebnih podatkov. ZVOP-1 v
  49. členu določa, da zavarovanje osebnih podatkov obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov tako, da se varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema, vključno z vhodno-izhodnimi enotami; varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki; preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih; zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov; omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. V primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni preko telekomunikacijskega sredstva ali omrežja, morajo strojna, sistemska in aplikativno programska oprema zagotavljati, da je obdelava osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih podatkov. Postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov morajo biti ustrezni glede na tveganje, ki ga predstavlja obdelava in narava določenih osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Funkcionarji, zaposleni in drugi posamezniki, ki opravljajo dela ali naloge pri osebah, ki obdelujejo osebne podatke, so dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju njihovih funkcij, del in nalog. Dolžnost varovanja tajnosti osebnih podatkov jih obvezuje tudi po prenehanju funkcije, zaposlitve, opravljanja del ali nalog ali opravljanja storitev pogodbene obdelave. Upravljavci osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalci so dolžni zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz
  50. člena ZVOP-1 ter v svojih aktih predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. V Vašem e- sporočilu ste navedli, da ste preko spletnih strani www.popis-nepremicnine.si prišli do podatka o Vašem rojstnem datumu. V kolikor je bil ta datum naveden z dnevom, mesecem in letnico rojstva je upravljavec zbirke osebnih podatkov ravnal v nasprotju s
  51. členom ZVOP-
  52. V kolikor pa je bil rojstni datum naveden z letnico rojstva, pa gre, v skladu s
  53. členu Zakon o evidentiranju, za javni podatek, ki mu tako lastnost daje zakon, in ni podvržen varstvu, kot ga določa ZVOP-1, ter je kot tak, dostopen vsakomur. Obenem vas še obveščamo, da je Pooblaščenec že preučil neskladje ZEN s slovensko ustavo in se odločil vložiti ustavno zahtevo zaradi kršitve načela sorazmernosti (prekomerno zbiranje podatkov in povezovanja različnih zbirk osebnih podatkov) in pretiranega posega v zasebnost posameznikov.S spoštovanjem, INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.