← Slovenija

Objava seznama deportirancev na spletni strani - IPRS

Objava seznama deportirancev na spletni strani + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.07.2009 Številka: 0712-316/2009/2 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  2. 2009 prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste s strani fizične osebe prejeli »Seznam oporečnikov proti političnemu nasilju in nedemokratičnim metodam vladajočih struktur, ki so bili deportirani v koncentracijska taborišča na Golem otoku, Sv. Grguru, Ugljenu, Bileči in drugod z območja Slovenije«, z željo, da se seznam deportirancev objavi na spletni strani …. Sprašujete, ali seznam z imenom in priimkov, krajem prebivališča, poklicem, skupino, kaznijo in trajanjem kazni lahko objavite v celoti ali delno na vaši spletni strani. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke
  4. odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec pojasnjuje, da sme upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku posredovati le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo pooblaščeni z zakonom. Zakonsko pooblastilo za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov ni potrebno, če se le-ti posredujejo osebi, ki jih namerava uporabiti za zgodovinsko, statistično ali znanstveno raziskovalne namene, kolikor umrli posamezniki niso pisno prepovedali posredovanja teh osebnih podatkov. Pravno podlago za obdelavo (kamor spada tudi posredovanje) osebnih podatkov mora izkazati tudi fizična oseba, ki je … posredovala dotični seznam, ki predstavlja zbirko osebnih podatkov. Ker iz poslanega dopisa pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe ni razvidna, Pooblaščenec svetuje, da od fizične osebe pridobite informacijo, na kakšni pravni osnovi je … posredovala dotični seznam, saj je od tega odvisna tudi njegova verodostojnost (resničnost) in s tem primernost za nadaljnjo obdelavo. Vsak upravljavec osebnih podatkov je namreč dolžan poskrbeti za ažurnost in točnost osebnih podatkov v zbirki. Po ZVDAGA je, z izjemo objave po
  7. členu ZVDAGA, objavljanje arhivskega gradiva dopustno le po predhodnem dovoljenju Arhiva RS. O b r a z l o ž i t e v: Za lažje razumevanje pristojnosti in odgovora Pooblaščenca, vam v nadaljevanju pojasnjujemo pomen nekaterih pojmov, kot jih določa ZVOP-
  8. Osebni podatek je v skladu s
  9. točko
  10. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  11. točko
  12. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Pooblaščenec ugotavlja, da iz poslanega dopisa ni razvidna pravna podlaga za obdelavo (kamor spada tudi posredovanje) osebnih podatkov s strani fizične osebe, ki je … poslala dotični seznam, ki predstavlja zbirko osebnih podatkov. Na podlagi navedenega Pooblaščenec svetuje, da od fizične osebe pridobite informacije, na kakšni pravni osnovi je … posredovala seznam z osebnimi podatki. Na podlagi informacij o izvoru podatkov boste lahko tudi sami presodili verodostojnost podatkov in s tem ne le dopustnost temveč tudi njihovo primernost za nadaljnjo obdelavo. V kolikor fizična oseba pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ne bo izkazala, mora … seznam uničiti, saj nima pravne podlage za obdelavo (kamor spada tudi pridobivanje) konkretnih osebnih podatkov. Pooblaščenec še pojasnjuje, da je v zvezi s konkretnim primerom preučil tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06, v nadaljevanju ZVDAGA). ZVDAGA v
  13. členu določa, da postane javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, prosto dostopno za uporabo 75 let po svojem nastanku ali 10 let po smrti osebe, na katero se nanaša, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. Ker od nastanka seznama še ni minilo 75 let, je za konkretni primer zanimiva le določba glede proste dostopnosti javnega arhivskega gradiva 10 let po smrti osebe, na katero se podatki nanašajo. V kolikor je torej fizična oseba seznam pridobila v pristojnem arhivu (državni arhiv - Arhiv Republike Slovenije, regionalni arhivi in arhivi samoupravnih lokalnih skupnosti), to potrjuje tudi verodostojnost takega gradiva, in dejstvo, da je od smrti konkretne osebe že minilo 10 let. Sicer pa o uporabi arhivskega gradiva na podlagi pisne vloge odloči Arhiv RS (
  14. člen ZVDAGA), Pooblaščenec pa poudarja, da načelna prosta dostopnost osebnih podatkov v arhivskem gradivu še ne pomeni tudi pravice, da se taki podatki javno objavijo na svetovnem spletu. To dejstvo potrjuje tudi
  15. člen ZVDAGA, ki za znanstveno raziskovalne in zgodovinske namene dovoljuje le objavo osebnih podatkov o odvzemih življenja posameznikom v obdobju od
  16. septembra 1939 do
  17. decembra 1953, ki jih pravne osebe javnega prava posredujejo uporabnikom v javnem sektorju. Po razlogovanju a contrario javno objavljanje drugih arhivskih osebnih podatkov brez izrecnega dovoljenja Arhiva RS po mnenju Pooblaščenca ni dopustno. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.