← Slovenija

Objava seznama sankcioniranih pooblaščenih revizorjev - IPRS

Objava seznama sankcioniranih pooblaščenih revizorjev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.04.2016 Številka: 0712-1/2016/870 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem nas ponovno sprašujete glede dopustnosti javne objave imen pooblaščenih revizorjev oz. pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, zoper katere ste v preteklem letu pravnomočno izrekli posamezne ukrepe nadzora po Zakonu o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08 in 63/13 – ZS-K, v nadaljevanju ZRev-2), v svojem poročilu o ukrepih, ki bo del vašega kmalu izdanega letnega poročila za preteklo leto.V zvezi z navedenim ste se na IP obrnili že leta 2011 z dopisom št.- 104/11-MC, z dne
  4. 2011, v katerem ste navedli, da ZRev-2 ne daje izrecne podlage za objavo imen pooblaščenih revizorjev, zoper katere so bili izrečeni navedeni ukrepi, oz., širše, da ne opredeljuje vsebine letnega poročila, ki ga mora agencija v skladu z
  5. čl. ZRev-2 objaviti na svoji spletni strani oz. predložiti v obravnavo državnemu zboru. Vendar pa ste bili vseeno mnenja, da bi objava poimenskega seznama pravnomočno sankcioniranih pooblaščenih revizorjev, z navedbo ugotovljenih kršitev pravil revidiranja, v navedenem poročilu o ukrepih, morala biti dopustna, ker je v javnem interesu, saj bi se z njo obvestilo javnost oz. še zlasti investitorje o morebitnih pomanjkljivostih pri revidiranju računovodskih izkazov (javnih) gospodarskih družb. Iz podobnih razlogov bi bila v javnem interesu tudi javna objava podatkov o sankcioniranih pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. IP vam je v svojem mnenju št. 0712-167/2011/2, z dne
  7. 2011 podal stališče, da objava ni dopustna, ker zanjo ne obstaja izrecna zakonska podlaga, oz. da sicer obstajajo prepričljivi argumenti o obstoju javnega interesa za objavo poimenskega seznama sankcioniranih revizorjev, vendar pa bi moral to določitev v skladu z ustavnim in zakonskih okvirjem za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju najprej sprejeti zakonodajalec (načelo zakonitosti pri obdelavi osebnih podatkov,
  8. čl. Ustave RS in
  9. čl. ZVOP-1), po predhodnem skrbnem tehtanju, kateri je tisti obseg osebnih podatkov o sankcioniranih revizorjih, ki ga je treba objaviti, da se doseže zasledovani cilj, tj. seznanjenost javnosti oz. udeležencev na trgu z napakami, ki jih pri svojem delu storijo pooblaščeni revizorji (načelo sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov,
  10. čl. ZVOP-1). V zdaj posredovanem dopisu navajate, da ste pri obravnavi lanskega letnega poročila pred pristojnim odborom Državnega zbora dobili več vprašanj glede objave imen sankcioniranih revizorjev. Prav tako še vedno menite, da je javna objava imen v javnem interesu, saj predstavlja pomembno informacijo o kakovosti revidiranja oz. ocenjevanja vrednosti s strani posameznega pooblaščenega izvajalca. Zato nas ponovno sprašujete, ali lahko Agencija v poročilu o ukrepih, kot delu Letnega poročila agencije, objavi tudi osebno ime osebe (pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti), ki ji je bil izrečen ukrep po ZRev-2.Prav tako ponovno sprašujete glede dopustnosti objave seznama revizijskih družb (torej pravnih oseb), ki so jim bili v lanskem letu pravnomočno izrečeni ukrepi nadzora, tokrat s stališča, ali bi bila takšna objava dopustna s stališča dostopa do informacij javnega značaja, ter ali bi bila dopustna glede na obveznosti agencije do varovanja zaupnosti revidiranih podatkov (
  11. odst.
  12. čl. ZRev-2 v zvezi s
  13. čl. zakona, oz.
  14. odst.
  15. čl. zakona).Obenem pa sprašujete še glede dopustnosti objave seznama naročnikov revizijskih storitev (tj. gospodarskih družb, ki so zavezane k revidiranju svojih računovodskih izkazov), pri katerih so bile ugotovljene kršitve ZRev-2, iz istih vidikov (ali je tak seznam prosto dostopna informacija javnega značaja, ter ali bi agencija z objavo takšnega seznama kršila svoje obveznosti varovanja zaupnosti prejetih informacij).Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  16. tč.
  17. odst.
  18. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  19. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.IP vztraja pri svojem predhodnem stališču iz mnenja št. št. 0712-167/2011/2, z dne
  21. 2011, da bi bila objava imen sankcioniranih pooblaščenih revizorjev oz. ocenjevalcev lahko dopustna v okviru letnega poročila agencije, oz. na njeni spletni strani, le v primeru, da tako določi zakon.IP se ne more opredeljevati do tega, ali objava podatkov o pravnih osebah (sankcioniranih revizijskih družbah oz. zavezancih za naročilo revizijskih storitev, kjer so bile potem pri reviziji ugotovljene nepravilnosti), predstavljala kršitev pravil ZRev-2 o varovanju zaupnosti agenciji posredovanih informacij, saj za to ni pristojen. Obrazložitev:Prosite za ponovno presojo vprašanj, 1) ali lahko Agencija v poročilu o ukrepih, kot delu Letnega poročila agencije, objavi tudi osebno ime sankcionirane fizične osebe (pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca vrednosti), ki ji je bil izrečen ukrep po ZRev-2, 2) ali lahko objavi seznam sankcioniranih revizijskih družb – pravnih oseb, oz. 3) ali lahko objavi seznam naročnikov revizijskih oz. ocenjevalnih storitev, v povezavi s katerimi so bile izrečene predmetne sankcije.IP odgovarja na vsako vprašanje posebej.Ad 1, glede objave osebnega imena sankcioniranih pooblaščenih revizorjev oz. ocenjevalcev vrednosti (fizičnih oseb)IP je preveril, ali obstajajo razlogi, ki bi opravičevali odstop od l. 2011 izraženega stališča (mnenje IP št. 0712-167/2011/2, z dne
  23. 2011).IP glede tega najprej ugotavlja, da se predmetni zakon, tj. Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08 in 63/13 – ZS-K), v času od izdaje prejšnjega mnenja, v relevantnem delu ni spreminjal. Določbe
  24. čl., ki določa javnost poročil Agencije, ostajajo nespremenjene, prav tako to velja za ostale določbe, na katere se sklicujete v zdajšnjem oz. takratnem dopisu. Edina sprememba (Zakon o sodiščih, ZS-K, ki je razveljavil
  25. čl. ZRev-2) se namreč nanaša na sestavo sodnega senata v postopkih sodnega varstva zoper ukrepe Agencije. Tako ugotavlja, da izrecna zakonska podlaga za objavo poimenskega seznama sankcioniranih pooblaščenih revizorjev oz. ocenjevalcev vrednosti še ni bila vnesena v zakon.Dalje IP ob pregledu vaših navedb v zdajšnji vlogi tudi ne ugotavlja, da bi navajali dodatne argumente v prid javne objave zadevnih podatkov na kakšni drugi podlagi (npr. na podlagi
  26. odst.
  27. čl. ZVOP-1, tj. t.i. testa interesov). Dodajate namreč zgolj, da ste v zvezi z imeni sankcioniranih revizorjev prejeli določena vprašanja tekom obravnave lanskoletnega poročila pred pristojnim odborom Državnega zbora, česar pa samega po sebi po presoji IP še ni mogoče šteti kot argument v prid splošni in javni objavi (kvečjemu k razkritju drugim pristojnim organom, v smislu izjem dolžnosti varovanja zaupnih podatkov po
  28. odst.
  29. čl. ZRev-2). Sicer pa vztrajate pri stališču, da bi bila objava imen pravnomočno sankcioniranih pooblaščenih revizorjev oz. ocenjevalcev vrednosti, skupaj z navedbo ugotovljenih kršitev, v javnem interesu, še zlasti v smislu obveščanja javnosti in investitorjev o kršitvah obveznosti po ZRev-2.Omenjate še, da se je del predhodnega mnenja IP nanašal na dopustnost objave sankcij drugega regulatorja revizorjev, tj. Slovenskega inštituta za revizijo (ustanovljenega z izvornim Zakonom o revidiranju, Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93, v nadaljevanju Inštitut), ter da bi bilo zatorej treba še enkrat ločeno presoditi dopustnost objave sankcij s strani Agencije. IP glede tega dodaja, da je v prejšnjem mnenju presojal določbe
  30. člena ZRev-2, ki določajo, da Inštitut na določene načine objavlja dejstvo, da je določenemu pooblaščenemu revizorju pravnomočno izrekel odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev, oz. da mu je bil izrekel opomin pred izdajo takšne odločbe. Glede navedenih določb smo potem ugotovili, da glede objave osebnih podatkov niso zadostno jasne, hkrati pa tudi, da je Inštitut na svojih spletnih straneh objavljal večji nabor osebnih podatkov o pooblaščenih revizorjih, kot je izhajalo iz navedenih določb, oz. drugih relevantnih določb ZRev-
  31. Ne glede na te ugotovitve pa je treba ugotoviti, da je objava osebnih podatkov v registru revizorjev, s strani Inštituta, vezana na obstoj najhujših kršitev zakona, tj. takšnih, ki utemeljujejo odvzem licence oz. vsaj opomin pred odvzemom licence. Agencija medtem ugotavlja širši nabor kršitev v zvezi s posameznimi dejanji revizorjev, se pravi, tudi za milejše kršitve. Zaradi tega bi bilo, kot že v prejšnjem mnenju, objavo imen sankcioniranih kršiteljev potrebno še posebej presoditi z vidika sorazmernosti. Določbe o objavi, ki se nanašajo na Inštitut, pa torej ne morejo, niti po analogiji, zagotavljati tudi podlage za objavo s strani Agencije.Upoštevaje vse navedeno, tj. da zakonska podlaga za poimensko objavo pravnomočno sankcioniranih kršiteljev ZRev-2 s strani Agencije v dobrih 4 letih od izdaje mnenja IP še ni bila sprejeta, ter da za takšno objavo ne navajate dodatnih argumentov ali drugih pravnih podlag, IP vztraja pri svojem preteklem stališču, tj. da zavoljo upoštevanja načel zakonitosti in sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov ni mogoče pritrditi k objavi poimenskega seznama sankcioniranih pooblaščenih revizorjev oz. ocenjevalcev vrednosti v letnem poročilu o ukrepih, ki bo sestavni del siceršnjega letnega poročila Agencije. Ponovno dodajamo, kot že nakazano v Sklepu prejšnjega mnenja, da IP takšni objavi, v premišljenem obsegu, načeloma ne nasprotuje, da pa je treba predhodno urediti zakonsko podlago.V kolikor bi v posameznem primeru (in nikakor ne avtomatično brez konkretne presoje) šlo na podlagi testa tehtanja javnih interesov za presojo, da predstavljajo ne glede na to, da gre za osebne podatke, konkretni podatki prosto dostopne informacije javnega značaja v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US, v nadaljevanju v zvezi z zahtevo po ZDIJZ), bi bila lahko v takem primeru objava prosto dostopnih informacij javnega značaja dopustna. Vse pa je odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera, pri čemer IP ni pristojen, da bi o tem presojal izven pritožbenega postopka po ZDIJZ.Ad 2, glede objave sankcioniranih revizijskih družb, s stališča informacij javnega značaja oz. dolžnosti varovanja zaupnih podatkovKot že pojasnjeno v predhodnem mnenju, pri objavi podatkov o sankcioniranih revizijskih družbah ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
  32. do
  33. točke
  34. člena ZVOP-
  35. Posledično IP ne vidi zadržkov z naslova ZVOP-1.Hkrati pa pojasnjujemo, da je IP v skladu s svojimi pristojnostmi po ZInfP oz. ZVOP-1 pristojen za podajo neobveznih mnenj zgolj o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov (
  36. tč.
  37. odst.
  38. čl. ZVOP-1), ne pa tudi drugih zakonov. IP tako ne more komentirati, ali bi razkritje takšnega seznama kršilo obveznosti Agencije do varovanja zaupnosti informacij
  39. členu ZRev-
  40. Še posebej pa IP ne sme podajati pojasnil o tem, ali bi določena informacija lahko predstavljala prosto dostopno informacijo v smislu ZDIJZ, ker je pritožbeni organ v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, in bi zatorej z vnaprejšnjo podajo pojasnil lahko prejudiciral morebitne svoje kasnejše pritožbene odločitve. Zatorej mora IP prosilce za pojasnila po ZDIJZ napotiti na pristojni organ, tj. Ministrstvo za javno upravo (MJU).Ad 2, glede objave naročnikov revizijskih oz. ocenjevalskih storitev, v povezavi s katerimi je bil izrečen ukrep nadzora, prav tako s stališča informacij javnega značaja oz. dolžnosti varovanja zaupnih podatkovPodobno kot pri prejšnji točki, se ti podatki nanašajo na pravne osebe, ki so bili naročniki storitev revidiranja, zatorej IP zakonitosti njihove objave s stališča določb vašega zakona, ne more presojati.S spoštovanjem,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.