Objava seznamov sodelavcev UDBe in KNOJa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.02.2012 Številka: 0712-20/2012/2 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 13. 2. 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da boste v svoji knjigi »Odgovorni za poboje na Celjskem« objavili seznam odgovornih s strani UDBA-e in KNOJ-a. Objaviti želite vse njihove podatke, od datuma rojstva in tudi naslova zadnjega bivanja. Oba seznama, v približni obliki, kot bosta objavljena, ste nam tudi poslali v prilogi. Zanima vas zakonitost takšne objave. Hkrati vas zanima možnost pridobitve podatka od ZPIZ-a, in sicer o posameznikih s seznama, ki še prejemajo borčevski dodatek in višina tega. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 1. Če je gradivo, ki ga želite objaviti v knjigi, javno dostopno arhivsko gradivo, je objava takšnih osebnih podatkov (ki so del javno dostopnega arhivskega gradiva) dopustna upoštevajoč določila ZVDAGA, o čemer pa Pooblaščenec ni pristojen dajati mnenj. Če gre za prosto dostopno javno arhivsko gradivo, dovoljenje za objavo daje Arhiv RS (tretji odstavek 63. člena ZVDAGA). V konkretnem primeru pa opozarjamo še na to, da v dvomu o tem, ali so bili občutljivi osebni podatki pridobljeni s kršenjem človekovih pravic (posredno torej o tem, ali so roki nedostopnosti takšnega arhivskega gradiva že iztekli) odloča arhivska komisija (četrti odstavek 65. člena ZVDAGA). 2. Če gradivo, ki ga želite objaviti v svoji knjigi ni javno dostopno arhivsko gradivo, je z vidika dopustnosti objave po ZVOP-1 treba razlikovati med osebnimi podatki, ki se nanašajo na še živeče posameznike in na tiste osebne podatke, ki pripadajo že pokojnim.
- a)V primerih, ko gre za osebne podatke še živečih posameznikov, ki niso pridobljeni iz javno dostopnega arhivskega gradiva, ali katerih objava ni dopustna po ZVDAGA in zanje še niso potekli roki nedostopnosti tega gradiva, je na podlagi 10. člena ZVOP-1 njihova objava praviloma dopustna pod pogojem, da za objavo teh podatkov pridobite osebno privolitev teh posameznikov. Pri tem je pomembno tudi, koliko osebnih podatkov, ki jih želite objaviti, je morda že bilo zakonito objavljenih pred tem. Kolikor bi pri ponovni javni objavi obdržali enak namen in enak krog osebnih podatkov, osebna privolitev posameznikov, na katere se podatki nanašajo, po mnenju Pooblaščenca ne bi bila potrebna. Če bi želeli objavljati širši krog osebnih podatkov ali za druge namene, pa tudi v tem primeru potrebujete privolitev posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo.
- b)V primerih, ko gre za osebne podatke umrlih posameznikov, ki niso pridobljeni iz javno dostopnega arhivskega gradiva, je na podlagi 23. člena ZVOP-1 njihova obdelava – tudi objava za zgodovinske, statistične in znanstveno-raziskovalne namene dopustna pod pogojem, da gre za podatke, katerih objave ni pisno prepovedal umrli posameznik ter če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. Uvodno želimo poudariti razliko med pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS, št. 33I/91 in nadaljnji; URS) in pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen URS). Varstvo osebnih podatkov se nanaša na pravico do informacijske zasebnosti posameznika in je bistveno ožje od siceršnje pravice posameznika do zasebnosti in osebnostnih pravic. Bistvo varstva informacijske zasebnosti – varstva osebnih podatkov je možnost posameznika, da nadzira pretok, uporabo in druge oblike obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Obdelava osebnih podatkov mora biti torej za posameznika predvidljiva bodisi po moči zakona ali po njegovi lastni volji. Nadzorni organ za primere kršitev varstva informacijske zasebnosti je Pooblaščenec, ki ima tako inšpekcijska pooblastila kot tudi pooblastila prekrškovnega organa. V določenih primerih pa lahko nezakonita obdelava osebnih podatkov pomeni tudi kaznivo dejanje (143. člena Kazenskega zakonika – Uradni list RS, št. 55/08 in nadaljnji; KZ-1). Na drugi strani je varstvo posameznikove zasebnosti zagotovljeno s pravnimi sredstvi na civilnem in kazenskem področju. Posameznik, ki je prepričan, da se je z določenim dejanjem poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime pa lahko vloži tudi zasebno tožbo po KZ-1 (158. – 162. člen). V vsakem primeru pa lahko posameznik, če je z ravnanjem prišlo do občutnega posega v zasebnost in osebnostne pravice in je zaradi tega nastala škoda, na podlagi OZ vloži odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahteva povračilo škode, ki je na primer nastala z objavo osebnih podatkov. Ker gre za povsem ločene pravice, morebitna skladnost obdelave osebnih podatkov z ZVOP-1 še ne pomeni, da posameznik ne bi mogel zatrjevati (in uspešno dokazati), da je na primer z objavo podatkov o njem, prišlo do nedopustnega posega v osebnostne pravice in njegovo zasebnost. 1. Opredelitev osebnih podatkov, ki so deležni varstva po ZVOP-1 Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in na primer tudi vpisna številka študenta), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je v istem zakonu v 3. točki 6. člena definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika (v vašem primeru je zbirka vsak seznam zase, tudi dosje, iz katerega izhajajo zapisi…). Iz previdnosti opozarjamo tudi na določbe ZVOP-1 glede občutljivih osebnih podatkov. Občutljivi osebni podatki so v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1 podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Ti osebni podatki so v skladu z ZVOP-1 deležni strožjega varstva in določil glede dopustnosti njihove obdelave (to pomeni tako pridobivanja kot tudi objave). V skladu s 13. členom ZVOP-1 ni sporna objava oziroma druga obdelava (občutljivih osebnih podatkov, če je posameznik (sicer sam, op. Pooblaščenca), na katerega se nanašajo ti občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe. 2. Pravne podlage za objavo osebnih podatkov iz zbirk Ker Pooblaščencu ni znano natančno, kakšen status (npr. arhivsko gradivo) imajo posamezni dokumenti, na katere se nanaša vaše vprašanje podaja splošno mnenje o pravnih podlagah za javno objavo osebnih podatkov. 2.1 Osebni podatki, ki so v javno dostopnem arhivskem gradivu Če gre za prosto dostopno javno arhivsko gradivo, dovoljenje za objavo daje Arhiv RS (tretji odstavek 63. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva – Uradni list RS, št. 30/2006; v nadaljevanju: ZVDAGA). Če so dokumenti, na katere se nanaša vaše vprašanje, opredeljeni kot arhivsko gradivo, so kot zakonska podlaga za objavo le-teh (vključno z osebnimi podatki, ki jih vsebujejo) v vaši knjigi pomembne predvsem določbe ZVDAGA, ki v 63. členu določajo, da je javno arhivsko gradivo (to je v skladu z 2. členom ZVDAGA arhivsko gradivo, ki se odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb po strokovnih navodilih pristojnega arhiva) v arhivih na podlagi pisne zahteve za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur. ZVDAGA hkrati v prvem odstavku 65. člena opredeljuje roke nedostopnosti arhivskega gradiva, in sicer javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti in katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države in drugih oseb ter njihove interese, postane dostopno za uporabo praviloma najkasneje 40 let po nastanku. Drugi odstavek 65. člena še določa, da postane javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke (podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v politični stranki in sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin), dostopno za uporabo 75 let po svojem nastanku ali deset let po smrti osebe, na katero se nanaša, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno. 65. člen ZVDAGA nadalje v tretjem odstavku določa, da je arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, dostopno brez omejitev, razen arhivskega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij. V primeru dvoma o pogojih dostopa iz prejšnjega odstavka odloča arhivska komisija. V skladu s 66. členom ZVDAGA je roke nedostopnosti javnega arhivskega gradiva, določene v prvem in drugem odstavku 65. člena ZVDAGA možno izjemno skrajšati pod določenimi pogoji, če je uporaba javnega arhivskega gradiva neizogibno potrebna za dosego predvidenega znanstvenega cilja ter javni interesi prevladujejo nad interesi, ki jih je treba varovati zlasti glede varstva osebnega in družinskega življenja posameznikov. O izjemnem skrajšanju roka nedostopnosti odloči Vlada Republike Slovenije na predlog uporabnika ter na podlagi mnenja arhivske komisije. Predlog mora vsebovati strokovno utemeljitev za izjemno skrajšanje roka nedostopnosti. Prav tako za opravljanje raziskav z namenom zgodovinske, pravne ali publicistične ocene gradiva in delovanja organov oziroma organizacij iz tretjega odstavka 65. člena ZVDAGA, ter če interes javnosti prevladuje nad varovanimi interesi oseb, katerih občutljive osebne podatke vsebuje arhivsko gradivo in so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin in se nanaša na osebe, ki niso imele javnih funkcij, o skrajšanju roka nedostopnosti odloča arhivska komisija. Če dokumenti, na katere se nanaša vaše vprašanje, predstavljajo zasebno arhivsko gradivo (v skladu z ZVDAGA dokumentarno gradivo drugih pravnih in fizičnih oseb, ki ima lastnosti arhivskega gradiva in je kot arhivsko gradivo določeno na podlagi tega zakona ali odločbe državnega arhiva) Pooblaščenec poudarja, da veljajo v skladu s 70. členom ZVDAGA za uporabo zasebnega arhivskega gradiva določila pravnih aktov v pristojnih arhivih, na podlagi katerih ti arhivi hranijo zasebno arhivsko gradivo. Za vprašanja glede uporabe, ki jih ti pravni akti ne urejajo, pa velja smiselna uporaba določb o uporabi javnega arhivskega gradiva. 2.2 Osebni podatki, ki niso del javno dostopnega arhivskega gradiva 2.2.1 Osebni podatki še živečih oseb Za objavo osebnih podatkov iz zbirk, ki niso del javno dostopnega arhivskega gradiva, še niso bili javno objavljeni in niso splošno znani, je potrebna osebna privolitev posameznika ali zakonska podlaga. ZVOP-1 v 10. členu namreč določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor bi vas kot pisca knjige lahko uvrstili) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V zvezi z občutljivimi osebnimi podatki (kamor med drugimi sodijo tudi podatki o verskem in političnem prepričanju) so določila ZVOP-1 nekoliko strožja. Tako se lahko v skladu s 13. členom ZVOP-1 občutljivi osebni podatki obdelujejo le v naslednjih primerih: 1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom; 2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika; 3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena; 4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo; 5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe; 6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom; 7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku; 8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. 2.2.2 Osebni podatki umrlih Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov ureja 23. člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo pooblaščeni z zakonom (npr. sodišče pri reševanju zapuščinskih zadev). Pooblaščenec v zvezi s tem dodatno pojasnjuje, da lahko zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, skladno s četrtim odstavkom 23. člena ZVOP-1 pisno prepovejo posredovanje podatkov umrlega, ki se glede na tretji odstavek 23. člena ZVOP-1 lahko posredujejo katerikoli osebi za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če tega umrli ni prepovedal in če zakon ne določa drugače. Pooblaščenec tako sklepno ugotavlja, da lahko ob ustrezni zakonski podlagi tudi osebne podatke umrlih objavite v knjigi, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, ter če tega niso pisno prepovedali tudi njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026