← Slovenija

Objava slik hiše ostalih fotografij v medijih - IPRS

Objava slik hiše ostalih fotografij v medijih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.11.2007 Številka: 0712-1021/2007/2 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da je ...v oddaji ... objavila prispevek o medsosedskem sporu zaradi služnosti dovoza do stanovanjske hiše, v katerem nastopate v vlogi negativca, ki želi dostop do svoje hiše. Navajate, da prispevka sicer niste videli, a ste bili seznanjeni, da so bile objavljene slike vaše hiše, kot tudi posnetki vas med delom okoli hiše, oboje pa je bilo posneto na skrivaj, in sicer iz vaših parcel. Kot navajate, vas nihče ni vprašal niti za dovoljenje za objavo niti za komentar. Sprašujete nas: Ali vaše slike in slike vaše zasebne hiše lahko objavljajo v medijih skupaj z enostranskimi komentarji? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je pristojen za kršitve določb ZVOP-1, objava fotografije ali posnetka posameznika v medijih, pa ne predstavlja nujno kršitve določb navedenega zakona. Fotografije ali posnetki bi pomenili zbirko osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP-1 le, če bi bili objavljeni na takšen način, da bi določali ali omogočali določljivost posameznika. Takšen primer zbirke osebnih podatkov bi lahko nastal, če bi bili v prispevku, na katerega se nanaša vaše vprašanje, skupaj z vašimi fotografijami in posnetki objavljeni tudi vaši drugi osebni podatki (na primer vaše ime in priimek, letnica rojstva ali kraj, kjer stanujete, …). V tem primeru bi Radiotelevizija Slovenija morala upoštevati določbe ZVOP-
  8. Pooblaščenec upoštevaje naravo novinarskega dela meni, da R...lahko obdeluje osebne podatke za namene izvrševanja javne službe, ki so določeni v
  9. členu ZRTVS, pri tem pa morajo udeleženi pri ustvarjanju in pripravljanju RTV programov še posebej spoštovati načelo sorazmernosti in načela, ki so določena v
  10. členu ZRTVS-
  11. Če v prejšnjem odstavku navedeni pogoj v konkretnem prispevku ni bil izpolnjen, Radiotelevizije Slovenija ne zavezujejo določbe ZVOP-1, vendar pa je omejena z vašo pravico do zasebnosti. Varstvo te pravice lahko uveljavljate pred pristojnimi sodišči. V kolikor menite, da je bilo poročanje novinarja v nasprotju z novinarskim kodeksom, saj navajate, da ste predstavljeni kot negativec, vam svetujemo, da se s svojo prijavo obrnete na Častno novinarsko razsodišče. Če glede na navedeno menite, da je Radiotelevizija Slovenija v konkretnem prispevku kršila določbe ZVOP-1, lahko pri Pooblaščencu vložite prijavo zaradi zlorabe osebnih podatkov (http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/kako-vlozim-prijavo/). O b r a z l o ž i t e v: 1 Varstvo osebnih podatkov Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje odgovora na vaše vprašanje. Po določilu prve točke
  12. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, druga točka
  13. člena ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec ugotavlja, da sta fotografija in posnetek skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, predstavljata nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij, na primer na fotografski papir. Fotografija in posnetek vsebujeta tolikšno množico osebnih podatkov, da se posameznika z njimi lahko natančno in nedvoumno določi. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
  14. člena ZVOP-
  15. ZVOP-1 namreč v skladu s
  16. členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
  17. člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo šeste točke
  18. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. To pomeni, da objava fotografije ali posnetka posameznika v medijih ne predstavlja še nujno kršitve ZVOP-
  19. Fotografije ali posnetki bi pomenili zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 le, če bi bili objavljeni na takšen način, da bi določili ali omogočili določljivost posameznika. Takšen primer bi lahko bil, če bi se skupaj s posnetki in fotografijami obdelovali tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki bi se nahajali na posnetkih oziroma fotografijah (na primer njihovo ime in priimek, letnica rojstva ali kraj, kjer ta oseba stanuje, …). Takšna objava bi lahko predstavljala zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in v tem primeru bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij in posnetkov po ZVOP-
  20. Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi fotografij in posnetkov, če so izpolnjeni v prejšnjem odstavku našteti pogoji) predstavlja
  21. člen ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker se pravne podlage za obdelavo v javnem in zasebnem sektorju razlikujejo, vaše vprašanje pa se nanaša na javni sektor, Pooblaščenec v nadaljevanju navaja le pravne podlage za ta sektor. Radiotelevizija Slovenija (v nadaljevanju RTVS) je na podlagi
  22. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, v nadaljevanju ZRTVS-1) javni zavod, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti in zato na podlagi
  23. točke
  24. člena ZVOP-1 sodi v javni sektor. Javna služba po ZRTVS-1 med drugim obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje dveh nacionalnih televizijskih programov, v okviru katerih R...na podlagi prvega odstavka
  25. člena ZRTVS-1 zagotavlja med drugim tudi oddaje, ki odražajo življenje in probleme različnih struktur prebivalstva, pri čemer izhaja iz načela enakopravnega obveščanja o dogajanjih v vseh delih Slovenije in zamejstva, ter tudi oddaje z razvedrilnimi vsebinami za vse starostne skupine, med katere bi lahko uvrstili tudi oddajo in prispevek, ki ju omenjate v svojem dopisu. Pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ureja
  26. člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Skladno z drugim odstavkom istega člena lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Navedena pravna podlaga zavezuje torej tudi RTVS, ki je del javnega sektorja. Pri tem je potrebno poudariti, da pravna ureditev varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji velja tudi za obdelavo osebnih podatkov s strani medijev, torej tudi za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvršuje R...pri opravljanju javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti. Kljub temu je potrebno opozoriti na ustavno zagotovljeno svobodo izražanja, ki je konkretizirana v
  27. členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06, ZMed), na podlagi katerega dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Pooblaščenec upoštevaje naravo novinarskega dela meni, da R...lahko obdeluje osebne podatke za namene izvrševanja javne službe, ki so določeni v
  28. členu ZRTVS, pri tem pa morajo udeleženi pri ustvarjanju in pripravljanju RTV programov še posebej spoštovati načelo sorazmernosti (za zakonito objavo osebnih podatkov mora biti v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti izkazana prevlada ustavne pravice vedeti in svobode izražanja nad pravico do varstva osebnih podatkov) in načela, ki so določena v
  29. členu ZRTVS-1 (načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva, načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma, načelo ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti, zagotavljanje nepristranske in celovite obveščenosti, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj, načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev, uveljavljanje profesionalne etike poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih, varovanje otrok in mladine pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovanje občih človeških vrednot). Glede na navedeno je torej potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej pretehtati, do katere mere je objava osebnih podatkov v medijih dovoljena. 2 Pravica do zasebnosti 2.1 Pristojnost Pooblaščenca Pooblaščenec opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  30. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer pa se nanaša na del širše pravice, katere meje so začrtane v
  31. členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Kljub temu, da to že ni več področje, ki ga pokriva Pooblaščenec, vam v nadaljevanju pojasnjuje nekaj pojmov, pomembnih za razumevanje pravice do zasebnosti v zvezi z objavljanjem posnetkov in fotografij, kot jih razlagata sodobna teorija in praksa. 2.2 Pravica do zasebnosti in objava posnetkov ali fotografij Sodobna pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da fotografiranje določene osebe brez njene vednosti in privolitve ni sporno (Finžgar A., Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985, str. 132). Medtem ko postopek fotografiranja ali snemanja (razen v primerih, kot je na primer fotografiranje na skrivaj s pomočjo kakovostnih teleobjektivov ali s pomočjo majhnih, skritih kamer ali kadar fotografirani to izrecno prepove) še ne predstavlja posega v zasebnost, to ne velja za objavo fotografije osebe v mediju, ki predstavlja poseg v zavarovano osebnostno dobrino, to je lastno podobo. Za izključitev protipravnosti objave portreta ali posnetka je najbolj enostaven način pridobitev privolitve posameznika. Teoretiki opozarjajo, da privolitev velja le za določeno osebo, kateri je bila privolitev dana, ter za dogovorjeni čas, način in namen objave (Finžgar A., Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985, str. 105). Varstvo osebnostnih pravic upodobljene osebe pa ni absolutno. Poseg v lastno podobo lahko opravičuje nek višji zasebni ali javni interes. V teh primerih je treba odločiti na podlagi tehtanja pomena nasprotujočih si interesov, ki so različni od primera do primera. Eden izmed takšnih primerov so fotografije osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost. V sodni praksi sta se oblikovali dve skupini oseb, ki zaradi svojega položaja v družbi uživajo znatno manjše varstvo, to so absolutne in relativne osebe sodobnega življenja. V prvo skupino spadajo osebe, ki so zaradi svoje vloge ali funkcije v družbi nenehno pod drobnogledom javnosti (politiki, uradniki, umetniki, vrhunski športniki ipd.). Relativne osebe sodobnega življenja pa so tiste, ki so pomembne za javnost le začasno, običajno zaradi svoje povezanosti z določenim dogodkom. Relativne osebe sodobnega življenja so med drugim storilci kaznivih dejanj (ugrabitelji, množični morilci), zmagovalci različnih tekmovanj ali prireditev in dobitniki na lotu. Od uvrstitve v določeno skupino je odvisen obseg varovanja osebnostnih pravic. Fotografije iz zasebnega življenja oseb iz obeh skupin naj bi bilo po načelni praksi nemških sodišč dovoljeno objaviti brez posebne privolitve prizadetega. Vendar pa se sme relativne osebe sodobnega življenja prikazovati in fotografirati le v času, ko so zaradi dogodka zanimive za javnost, ne pa tudi po njem. Pri obeh skupinah je treba paziti, da ne zasledujemo zgolj senzacionalističnega in neokusnega navajanja nekoristnih informacij v obliki fotografij ter da ne posežemo v intimno in privatno sfero (Krapež K., Fotografija in osebnostne pravice, Pravna praksa, 16/2005, str. 22). Dober primer za oris stanja na tem področju je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Von Hannover proti Nemčiji. Nemški časopisi so objavili fotografije monaške princese Caroline von Hannover in njenih otrok med nakupovanjem in športnimi aktivnostmi na javnih mestih. ESČP je razsodilo, da so časopisne hiše z objavo teh fotografij posegle v Carolinino zasebnost. Pri tem je ESČP izpostavilo, da se princesa pogosto pojavlja na javnih prireditvah, kjer imajo mediji dovolj priložnosti, da naredijo njene posnetke. Zato sodišče ni videlo potrebe, da bi princeso motili v njenem zasebnem življenju. Medije je opozorilo, da objava fotografij ni prispevala k nobeni politični ali javni razpravi (na temo princesinega izvajanja državniških dolžnosti in podobno) in da so z objavo le zadostili radovednosti bralcev v zvezi s podrobnostmi iz princesinega zasebnega življenja. ESČP je izoblikovalo tudi novo stališče, da je pri tehtanju med svobodo izražanja in varstvom zasebnosti odločilen vpliv, ki ga je imela objava informacije (v tem primeru fotografije) na stališča in razprave v splošnem interesu. 2 Zaključek V mediju objavljeni posnetki ali fotografije bi pomenili zbirko osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP-1 le, če bi bili objavljeni na takšen način, da bi določali ali omogočali določljivost posameznika. V takšnem primeru bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij po ZVOP-1, ki sodi v pristojnost Pooblaščenca. Če ta pogoj ni izpolnjen, medija ne zavezujejo določbe ZVOP-1, vendar je omejen s posameznikovo pravico do zasebnosti, oziroma z delom te pravice – s pravico do lastne podobe. Za varstvo te pravice so se v slovenski in tuji teoriji ter praksi razvili v prejšnjih odstavkih opisani kriteriji. Posameznik pa lahko pravno varstvo te pravice uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Na koncu lahko Pooblaščenec le še opozori na to, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
  32. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/1994 s spremembami), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  33. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami
  34. in
  35. člena OZ zahteva tudi odškodnino. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.