Objava slike storilca na spletu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.05.2009 Številka: 0712-205/2009/2 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, dne
- 2009 smo prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da je v vaše poslovne prostore dvakrat vlomil neznanec, ki je zelo verjetno odnesel zaupne informacije. Posnela ga je varnostna kamera podjetja. Zanima vas, ali lahko z vidika varovanja osebnih podatkov sliko storilca objavite na spletu v smislu »ponujamo nagrado za kakršnokoli informacijo o osebi«, pri čemer ne bi navedli, zakaj potrebujete informacije in bi tako upoštevali domnevo nedolžnosti. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Za objavo posnetkov osumljencev storitve prekrškov in kaznivih dejanj so izključno pristojni organi za notranje zadeve, torej policija. Obrazložitev: V Republiki Sloveniji sodi slikovno snemanje (videonadzor) v domet ZVOP-1 le, če se posnetki videonadzora shranjujejo ali snemajo in tako nastane zbirka osebnih podatkov v smislu
- točke
- člena ZVOP-
- ZVOP-1 namreč v skladu s
- členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo
- točke
- člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
- točke
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. To pomeni, da pri videonadzoru, kot ga opisujete, nastaja zbirka osebnih podatkov, zato gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
- točke
- člena ZVOP-
- Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi objavo posnetkov, če so izpolnjeni v prejšnjem odstavku našteti pogoji) predstavlja
- člen ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju so podrobno opredeljene v
- členu ZVOP-1, ki v prvi točki določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Tretja točka
- člena dodatno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo ne glede na določila prve točke, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Za mnenje glede pristojnosti za objavo posnetka storilca kaznivega dejanja v vašem primeru so pomembna tudi določila Kazenskega Zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008; KZ-1), Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 107/2006 – šesto uradno prečiščeno besedilo; ZPol) in Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/2007 – četrto uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji; ZKP). Velika tatvina (ki se med drugim izvrši z vlomom oziroma vdorom v prostor) je glede na določbe KZ-1 kaznivo dejanje (
- člen), ki se preganja po uradni dolžnosti. ZPol v
- členu določa, da policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje, ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje. Policisti lahko ugotavljajo identiteto osebe tako, da jo tudi fotografirajo, zabeležijo njen osebni opis; fotografije te in pogrešane osebe pa lahko tudi objavijo. Skladno z navedenim tudi
- člen ZKP določa, da smejo organi za notranje zadeve fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, in vzeti tudi njegove prstne odtise. Če je to nujno, da se ugotovi njegova istovetnost, ali v drugih primerih, ko je to pomembno za uspešno izvedbo postopka, smejo njegovo fotografijo tudi objaviti. Navedeni zakoni jasno določajo, da imajo pristojnost za objavo posnetkov osumljencev storitve prekrškov in kaznivih dejanj organi za notranje zadeve, torej - policija. Glede na to, da pregon poteka po uradni dolžnosti, je identifikacija osumljenca in potencialna objava njegovega posnetka v izključni pristojnosti policije. Pooblaščenec meni, da vam tretja točka
- člena ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne daje zadostne pravne podlage za objavo posnetka osumljenca storitve kaznivega dejanja na spletu. Kot navedeno zgoraj gre za zadevo, ki je v izključni pristojnosti policije. Prijazen pozdrav. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026