← Slovenija

Objava sodnih pisanj na oglasni deski in spletu - IPRS

Objava sodnih pisanj na oglasni deski in spletu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.04.2016 Številka: 0712-1/2016/834 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z dilemo, s katero se soočate na Okrožnem sodišču v Ljubljani glede vidikov varstva zasebnosti in posebej osebnih podatkov pri objavi nevročenih sodnih pisanj v kazenskih in civilnih zadevah na sodni deski in na spletni strani sodišča. Kot navajate, mora sodišče v skladu s procesnimi predpisi objavljati sodna pisanja v celoti, kar pa je v koliziji s predpisi, ki urejajo varovanje osebnih podatkov. Na podlagi
  2. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95, s spremembami in dopolnitvami) se na oglasni deski in na spletni strani sodišča, med drugim objavlja tudi druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) pa sodišču v več primerih nalagata, da sodišče pritrdi sodno pisanje na oglasno desko in s tem tudi na spletno stran sodišča, če osebam sodnega pisanja ni mogoče vročiti. Šele s tem se namreč šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.V praksi pa takšna objava sodnih pisanj v celoti pomeni, da je javnosti dostopna tudi vrsta osebnih podatkov, ki se nanašajo na stranke in tudi druge udeležence postopka (priče, oškodovance...). Kot primer dobre zakonske ureditve vročanja preko oglasne deske navajate ureditev v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), ki organom omogoča vročanje zgolj z javnim naznanilom, vendar pa takšnega vročanja trenutna ureditev v kazenskih in civilnih postopkih ne dopušča. Na podlagi navedenega prosite za usmeritve in sestanek, na katerem bi se dogovorili, kako postopati v tovrstnih primerih, dokler to neskladje ni zakonsko urejeno, tako da bi zadostili tako določbam ZKP in ZPP kot tudi Zakona o varstvu osebnih podatkov. V nadaljevanju vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Uvodoma poudarjamo, da smo na dilemo, ki jo izpostavljate že večkrat opozorili[1], med drugim ob spremembah ZKP. ZVOP-1 v prvem odstavku
  6. člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodijo sodišča) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.Obdelavo osebnih podatkov v smislu objave na oglasni deski sodišča (v nadaljevanju sodna deska) je treba presojati z vidika področnih zakonov, kar v obravnavanem primeru pomeni z vidika procesnih zakonov, ki urejajo civilni oziroma kazenski postopek. Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB4 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) v 17.a členu določa, katere podatke se objavi na sodni deski in v peti alineji na splošno navaja še »druge podatke, za katere tako določa zakon ali Sodni red«. Ta določba se v tem primeru nanaša na primere, ki jih urejata Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/2012-UPB8, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US in 48/15 – odl. US, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP). ZKP v tretjem odstavku
  7. člena določa, da je treba obdolžencu, ki nima zagovornika, vročiti sodbo, s katero mu je izrečena kazen zapora; v primerih ko mu takšne sodbe ni mogoče vročiti na njegov dotedanji naslov, mu sodišče postavi po uradni dolžnosti zagovornika, ki opravlja to dolžnost, dokler se ne zve za njegov novi naslov. Če gre za drugo odločbo, pri kateri teče od vročitve rok za pritožbo, ali za pritožbo nasprotne stranke, ki se vroča na odgovor, pritrdi sodišče odločbo oziroma pritožbo na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev. Sodbe o kaznovalnem nalogu ni dovoljeno vročiti s pritrditvijo na sodno desko. Prav tako ZKP v četrtem odstavku
  8. člena predvideva v primerih, če obdolženec ima zagovornika, pa obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe oziroma pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova ali prebivališča, da se odločba oziroma pritožba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev. Po
  9. členu opredeljeni načini vročanja s pritrditvijo na sodno desko v skladu s
  10. členom ZKP niso dopustni v primerih, ko gre za mladoletnike.Nadalje drugi odstavek
  11. člena ZKP določa, da tudi v primerih, če osebam, opredeljenim v prvem odstavku
  12. člena ZKP, ali oškodovancu ni mogoče vročiti vabila oziroma odločbe ali pritožbe na dotedanji naslov, pritrdi sodišče vabilo, odločbo oziroma pritožbo na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.Podobne določbe glede vročanja s pritrditvijo na sodno desko vsebuje
  13. člen ZPP v primerih, če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, pa tega ne sporoči sodišču. Prav tako
  14. člen ZPP v primerih, če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj.Iz vsega navedenega izhaja, da je po trenutni ureditvi pritrditev sodbe na sodni deski v določenih primerih dopustna. IP soglaša z vašo ugotovitvijo, da takšna ureditev ni primerna, na kar je, kot rečeno, že opozoril Ministrstvo za pravosodje. Po mnenju IP bi bilo vsekakor bolj primerno, če bi se določbe ZKP in ZPP spremenile tako, da bi določale, da se na sodni deski objavi zgolj obvestilo o vročitvi, morebitni pravni pouk fikcije vročitve ter kraj, kjer posameznik lahko dvigne posamezen dokument.Vendar pa v času do ustrezne spremembe zakonov IP kot edino možno rešitev vidi, morebiten razmislek o drugačni tehnični izvedbi pritrditve sodbe na sodni deski, in sicer na način, da se sodba pritrdi v zaprti kuverti, kot za pošiljanje v skladu z ZKP oz. ZPP po pošti. Poudarjamo pa, da IP ni pristojen za odločanje o tem.Zato v tem trenutku ocenjujemo, da sestanek ni potreben, smo pa na voljo za morebitna dodatna pojasnila.Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke[1] https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pripombe_na_predloge_predpisov__Pdf_in_doc_/MP_-_ZKP__vrocanje_preko_e_oglasne_deske.pdf O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.