Objava zapisnikov sveta zavoda + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.07.2009 Številka: 0712-2/2009/672 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nam sporočate, da je občinski svet sprejel sklep, da morate vse zapisnike Sveta zavoda objaviti na spletni strani. To se vam zdi sporno predvsem zaradi varstva osebnih podatkov (zapisniki vsebujejo denimo ugovore staršev, delavcev). Zanima vas, ali ste dolžni objavljati vse zapisnike Sveta zavoda na svoji spletni strani. Zaposleni ste kot ravnateljica osnovne šole. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa, da mora organ, kadar gre za informacijo, s katero razpolaga in izvira iz njegovega delovnega področja (kamor lahko sodijo tudi zapisniki Sveta zavoda) spoštovati določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. To pa ne pomeni, da dokumenta ne smete objaviti, če vsebuje kakšen osebni podatek, ampak, da t.i. varovane osebne podatke prekrijete. Pooblaščenec nadalje meni, da lahko prekrijete vse osebne podatke (tudi osebne podatke javnih uslužbencev, in članov Sveta zavoda, ki sicer niso varovani po ZVOP-1), če se tako dogovorite. Objava dokumentov na internetu z namenom informiranja javnosti ima namreč drugačno vlogo kot primeri, ko prosilci po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja to informacijo zahtevajo. V slednjem primeru bi bili namreč dolžni presoditi, ali gre za osebne podatke, ki so varovani ali ne, in jih prekriti v skladu z opravljeno presojo. O b r a z l o ž i t e v: Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Posameznik je določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njegovo fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (
- točka
- člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa
- člen ZVOP-1, vendar pa obstajajo glede pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov razlike glede upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor in upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v zasebni sektor v skladu z ZVOP-
- Osnovna šola kot javni zavod je glede na
- točko
- člena ZVOP-1 uvrščena v javni sektor. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor torej spadajo tudi osnovne šole, določa
- člen ZVOP-1:
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec kljub temu, da ima na podlagi
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) pristojnost odločanja o pritožbi, in se do vprašanj s področja dostopa do informacij javnega značaja ne more in ne sme vnaprej konkretno opredelit, pojasnjuje nekaj splošnih dejstev glede dostopa do informacij javnega značaja, kot so opredeljena v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006, v nadaljevanju ZDIJZ).
- člen ZDIJZ določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja:
- prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu;
- programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa;
- predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa;
- vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
- informacije o svoji dejavnosti ter upravnih, sodnih in drugih storitvah;
- vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat;
- druge informacije javnega značaja. Glede na to, da so lahko zapisniki Sveta zavoda opredeljeni kot informacija javnega značaja (
- člen ZDIJZ jo definira kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb), njihova objava na internetu ni sporna, v kolikor se spoštuje zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov in seveda ostale izjeme iz
- odstavka
- člena ZDIJZ (poslovna skrivnost, postopki v teku, notranje delovanje organa,…). Varovanih osebnih podatkov torej ne smete objaviti, pri tem pa lahko uporabite tehniko anonimizacije, torej brisanja osebnih podatkov, tako, da posameznik ne bo več določen ali določljiv. Dopustna pa je objava osebnih podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz
- in
- do
- točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. To pomeni, da osebni podatki javnega uslužbenca, povezani z delovnim razmerjem tega uslužbenca, niso varovani osebni podatki, torej se lahko objavijo. Pooblaščenec še poudarja, da tudi imena in priimki članov Sveta zavoda nimajo statusa varovanega osebnega podatka, saj ti posamezniki opravljajo neke vrste javno funkcijo organa zavoda in tako ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delajo v imenu in za račun Sveta zavoda. Pooblaščenec pa pri tem poudarja, da se lahko dogovorite za anonimizacijo vseh osebnih podatkov (varovanih in ne varovanih), kadar gre zgolj za samoiniciativno objavo na internetu. Če pa bi dobili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, pri javnih uslužbencih (kadar gre za zadeve v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja ali javne funkcije) anonimizacija verjetno ne bi prišla v poštev, saj to ne bi bil varovan osebni podatek. Glede osebnih podatkov vseh ostalih udeležencev, denimo staršev, ki jih omenjate, morate skladno z ZVOP-1 njihove osebne podatke vedno prekriti, tako da posameznik ne bo več določen ali določljiv. V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026