Obravnava pritožb zoper delo in ravnanje zdravnikov pred odbori Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) - IPRS

Obravnava pritožb zoper delo in ravnanje zdravnikov pred odbori Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.10.2022 Številka: 07120-1/2022/364 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Informiranje posameznika, Upravni postopki, Zdravstveni osebni podatki Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 6. 10. 2022 prejeli več vaših vprašanj v zvezi z obravnavo pritožb zoper delo in ravnanje zdravnikov pred odbori Zdravniške zbornice Slovenije: 1. V zvezi z mnenjem IP št. 07121-1/2022/808, z dne 19. 7. 2022, lahko zbornica oziroma njeni odbori obravnavajo tudi vloge, ki vsebujejo osebne podatke oziroma jim je priložena medicinska dokumentacija, četudi ji ni priloženo soglasje oseb, na katere se ti podatki nanašajo. Zanima vas, kdaj in pod katerimi pogoji je taka obravnava dopustna in skladna z zahtevami prava varstva osebnih podatkov. Zanima vas tudi, kdaj pride v poštev podlaga v (

1. f)točki drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov za obdelavo osebnih podatkov, ki jih vsebuje pritožba zoper delo oz. ravnanje zdravnike, s strani zbornice. Ali je to vedno, ko nekdo vloži prijavo na zbornico in je za potrebe obravnave te prijave nujna obdelava osebnih podatkov, ki jih ta vsebuje, ali zgolj v primeru, da vlagatelj izkaže, da je obravnava pritožbe s strani zbornice nujna, da bo lahko uveljavljal določene pravne zahtevke. V kolikor velja slednje, ali zadostuje navedba, za kakšne zahtevke gre (primeroma navede, da želi vložiti pravna sredstva oziroma sprožiti disciplinske postopke zaradi ravnanja zdravnika), ali mora predlagatelj izkazati z listinami, da že uveljavlja določene pravne zahtevke. Ali bi, glede na vaša pojasnila o tem, kdo in v kakšnih okoliščinah običajno vlaga pritožbe/prijave na zbornico, lahko prišla v poštev še kakšna druga pravna podlaga, ki bi zbornici omogočila obravnavo vlog, ki vsebujejo osebne podatke, brez soglasja posameznika na zgoraj predstavljen način (torej, da zaprosi prijavljenega zdravnika, da se do vloge opredeli, nato pa o njej odloča v okviru svojih odborov). 2. V kolikor je soglasje posameznika vedno potrebno, kako naj zbornica postopa, če ji to ni predloženo. Ali je dovolj, da vloga ne gre v nadaljnjo obravnavo na odbore ali jo je potrebno uničiti. 3. Kdaj se po oceni IP šteje, da posameznik, katerega osebne podatke sicer vsebuje pritožba, ki jo vloži tretja oseba, ni tako določljiv, da bi bilo potrebno pridobiti njegovo soglasje za obravnavo take pritožbe (npr. oseba je lahko navedena le z začetnicami ali pa je le podrobno opisan dogodek). Hkrati pa je prijavljenemu zdravniku, kateremu se pritožba pošlje v zjasnitev, pacient zagotovo določljiv, četudi pritožba ne vsebuje praktično nobenih osebnih podatkov. 4. Kako naj z vidika varstva osebnih podatkov postopa zbornica, v kolikor vam upravni organi (primeroma Zdravstveni inšpektorat RS) določeno vlogo odstopijo v pristojno reševanje v skladu s 23. členom in 5. odstavkom 65. člena ZUP. Ker zbornica strokovne nadzore s svetovanjem izvaja kot javno pooblastilo, vam organi pogosto odstopajo vloge, kot da ste upravni organ. Tudi take vloge zbornica obravnava po enotnem režimu, ki ga ureja Poslovnik. 5. Kako naj zbornica postopa, če prijavljeni zdravnik, ki je v smislu upravnega postopka stranka postopka (oseba, zoper katero se vodi postopek 42. člen ZUP), uveljavlja svojo pravico po 82. členu ZUP, torej pravico do pregleda dokumentov zadeve. Ali obstaja situacija, ko bi zbornica pred zdravnikom v postopku lahko oziroma morala prikriti kakšen dokument v zadevi iz razloga varstva osebnih podatkov. Posebna situacija je, ko s strani inšpektorata prejmete odstopljeno »anonimno« vlogo, na kateri pa so navedeni osebni podatki prijavitelja zgolj za potrebe seznanitve s potekom postopka. V vaš spis jo morate vstaviti v obliki, kot jo prejmete, v skladu z 82. členom ZUP pa morate tako vlogo v okviru pravice do pregleda dokumentov zadeve po vaši oceni tudi razkriti prijavljenemu zdravniku. Prijavitelj sicer očitno ni želel, da bi bili njegovi osebni podatki razkriti prijavljenemu zdravniku, vseeno pa ste to po vaši oceni dolžni storiti po 82. členu ZUP, ki ne predvideva nobenih izjem z vidika varstva osebnih podatkov. 6. Ali ima pritožnik z vidika varstva osebnih podatkov pravico, da se seznani s pojasnili, ki jih je na poziv zbornice podal prijavljeni zdravnik v zvezi s podano pritožbo. Poslovnik v 90. členu predvideva zgolj, da se pritožnika obvesti o odločitvi odbora. V primeru izrednega strokovnega nadzora pa predlagatelj tudi ni stranka postopka in se mu v skladu s 78. členom ZZDej na njegovo zahtevo posreduje zgolj povzetek poročila in informacije o odrejenih ukrepih (ne pa torej vsa dokumentacija pridobljena pred oziroma tekom postopka). Pojasnila zdravnika poleg podatkov o samem zdravniku pogosto vsebujejo zdravstvene podatke osebe, ki lahko je pritožnik, lahko pa je pritožnik, kot pojasnjeno, tretja oseba. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP se lahko dokončno in konkretno opredeli do konkretne problematike le v morebitnem inšpekcijskem postopku. 1. ZZS lahko v okviru formalne obravnave pritožb (»predhodni postopek«) interno obdeluje osebne podatke, ki jih zakonito pridobi od pritožnikov tudi brez privolitve oseb, na katere se podatki nanašajo. Za posredovanje teh osebnih podatkov drugim osebam (npr. zdravniku v zjasnitev ali zunanjemu strokovnjaku v predhodno presojo) mora biti na voljo zakonska podlaga (npr. 9. člen ZUP) ali privolitev osebe, na katero se osebni podatki nanašajo; v vsakem primeru mora biti oseba vnaprej obveščena o posredovanju osebnih podatkov drugim osebam. S tem je odgovorjeno tudi na vprašanji pod št. 2 in 3. 4. V primeru odstopljenih vlog velja smiselno enako kot zgoraj. Načeloma bi bilo prav, da inšpekcijski organ, ki prijavo odstopi, upošteva vlagateljev interes po varovanju vira inšpekcijske prijave in od vlagatelja pred odstopom prijave pridobi soglasje. 5. Če zbornica v zvezi s pritožbo vodi upravni postopek in če zdravnik nastopa kot stranka postopka (lahko tudi kot stranka z nasprotnimi interesi) v skladu z ZUP, ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov, če se zdravnik seznani s celotno upravno zadevo na podlagi 82. člena ZUP. 6. Če pritožnik nastopa kot stranka postopka (lahko tudi kot stranka z nasprotnimi interesi) v skladu z ZUP, ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov, če se pritožnik seznani s celotno upravno zadevo na podlagi 82. člena ZUP. O b r a z l o ž i t e v: K 1., 2. in 3. točki: Če je zbornica v »predhodnem postopku« pristojna za obravnavo pritožbe ali podobne vloge in torej pritožbe ne odstopi drugemu pristojnemu organu ali pritožbe ne zavrže v skladu z ZUP, lahko tudi po uvedbi postopka interno obdeluje osebne podatke, ki so navedeni v sami pritožbi ali v njenih prilogah. To pomeni, da lahko osebne podatke hrani, pregleduje, povzema, kopira, presoja in podobno v okviru formalnih postopkov, ki jih izvaja zbornica (npr. za potrebe odločanja odbora za strokovno medicinska vprašanja o tem, ali naj se uvede strokovni nadzor ali kakšen drug postopek). Osebni podatki, ki se jih tako obdeluje, se lahko nanašajo na vlagatelja (pritožnika), pacienta, zdravnika ali drugo, s primerom povezano osebo. Obdelava osebnih podatkov je dopustna tudi, če vlagatelj ni prizadeti pacient. Potencialno možna pravna podlaga za to obdelavo osebnih podatkov je lahko v (
2. f)točki drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (»obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov«) – ta velja tako za pritožnika, ki podatke predloži zbornici, kot tudi za zbornico, ki podatke prejme. Že sama vložitev pritožbe je lahko pravni zahtevek v smislu te določbe, saj pritožnik od zbornice pričakuje določeno ravnanje v formalnih postopkih iz pristojnosti zbornice, za to ravnanje pa ima osebni interes ne glede na to, da morda nima brezpogojne procesne pravice zahtevati določeno postopanje zbornice. Brez predložitve relevantnih osebnih podatkov tega zahtevka z vidika pritožnika ni možno »uveljavljati« oziroma ga »izvajati« in tudi zbornica zahtevka ne more vsebinsko obravnavati. Pritožnik, ki osebne podatke že zakonito ima (npr. ker jih je pridobil v okviru pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo ali informacijami po različnih členih ZPacP ali ker jih je pridobil po volji osebe, na katero se podatki nanašajo ali ker jih je pritožnik celo ustvaril sam), jih lahko uporabi za (nadaljnji, dodatni) namen pri uveljavljanju pravnega zahtevka. Da gre za pravni zahtevek ni nujno, da ima pritožnik v nadaljevanju postopka položaj stranke postopka. IP ne more vnaprej predvideti vseh možnih pravnih podlag za fazo predhodne obravnave pritožb, ki bi v celoti ali delno, poleg že omenjene (
3. f)točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko prišle v poštev za vse konkretne primere vlog. Zgolj informativno navajamo dodatne, potencialno možne pravne podlage, katerih uporaba je pogojna oziroma odvisna od presoje zbornice ob upoštevanju konkretnih namenov obdelave, vrste osebnih podatkov, položaja osebe, na katero se podatki nanašajo, vrste internega postopka, pravnih podlag, ki urejajo pristojnost zbornice, statusa zbornice in drugih okoliščin: - Če se v zvezi s pritožbami v začetni fazi vodi upravni postopek, so podlage za obdelavo osebnih podatkov tudi v ZUP – na primer 8. člen, 10. člen, 66. člen, 67. člen in 139. člen; - Točka (
4. g)drugega odstavka 9. člena v povezavi z 78. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), 71. členom Zakona o zdravniški službi (ZZdrS) ter 87. do 90. člena ZVOP-1. Že iz določb 78. člena ZZDej o vlaganju predlogov in odločanju o začetku strokovnega nadzora implicitno izhaja, da se teh določb ne da uresničevati brez predhodne obdelave relevantnih osebnih podatkov. Torej postopanje zbornice še pred izdajo sklepa o strokovnem nadzoru ali odločitve, da se ta ne bo uvedel ali odločitve o izvedbi kakšnega drugega postopka pri zbornici, neizogibno zahteva obdelavo osebnih podatkov, ki so ji s strani pritožnika predloženi v obravnavo; - Četrti odstavek 9. člena ZVOP-1 (»nujna obdelava za izvrševanje zakonitih pristojnosti«) za upravljavce v javnem sektorju; - Za »navadne« in posebne vrste osebnih podatkov zdravnikov tudi (
5. d)točka drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (notranja obdelava podatkov članov združenja v okviru njegove zakonite dejavnosti). V skladu s 13. in 14. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov mora biti posameznik vnaprej obveščen o uporabnikih osebnih podatkov in o namenih obdelave. Ker naj bi zbornica vodila predhodne postopke na podlagi smiselne uporabe ZUP (4. člen ZUP) in ker zbornica pri tem izvaja specifična procesna ravnanja (vključevanje drugih oseb), kar pritožnikom praviloma ni poznano, je prav, da so pritožniki npr. s pojasnili na pritožbenem obrazcu obveščeni tudi o obveznem ali možnem posredovanju pritožbe drugim osebam (»uporabnikom«). Le če za to posredovanje ni zakonske podlage v ZUP (npr. pravica do izjave, dokazovanje z izvedenci) ali v drugem zakonu, je treba od pritožnika pridobiti privolitev. K 4. točki: Če nepristojni organ odstopi pritožbo zbornici in jo je ta pristojna obravnavati (ne glede na to, kako se bo pritožba v nadaljevanju obravnavala, na primer z uvedbo strokovnega nadzora, z uvedbo drugih postopkov pri zbornici, s svetovanjem stranki itd.), ni videti posebnih razlogov, da ne bi veljalo enako kot če je pritožba vložena neposredno s strani pritožnika. Ker je po mnenju IP pomembno upoštevati upravičeni interes osebe, ki je pri inšpekcijskem organu vložila inšpekcijsko prijavo (tj. z vlagateljevega subjektivnega vidika), da se varuje tajnost vira prijave (16. člen ZIN), je prav, da inšpekcijski organ, ki prijavo odstopi zbornici, že pred odstopom poskrbi, da bo oseba o tem obveščena in izrazila soglasje z odstopom »inšpekcijske prijave« zbornici. Upoštevati je namreč treba, da zbornica ni inšpekcijski organ in zato ni pristojna obravnavati »inšpekcijskih prijav« oziroma voditi inšpekcijskih postopkov, zaradi česar takšnih prijav po mnenju IP ni dopustno kar avtomatično odstopati tistim drugim organom, ki niso pristojni za vodenje inšpekcijskih postopkov. Vendar pa, če iz vsebine »inšpekcijske prijave« izhaja, da gre dejansko za pritožbo ali zahtevo za strokovni nadzor, ki jo naslovljeni inšpekcijski organ ni pristojen obravnavati in ni nobenega dvoma, kateri organ je za obravnavo takšne vloge pristojen, je treba vlagatelja pred odstopom takšne »inšpekcijske prijave« s tem seznaniti in pridobiti njegovo soglasje za takšen odstop. K 5. in 6. točki: IP ni pristojen presojati položaja, ki ga imata zdravnik in pritožnik po ZUP v postopku obravnave pritožb pred zbornico. Če imata v skladu z ZUP veljavno priznan status stranke (velja tudi za stranke z nasprotnimi interesi), se pri uresničevanju pravice do pregledovanja upravne zadeve po prvem odstavku 82. člena ZUP lahko oba seznanita z vsemi osebnimi podatki v upravni zadevi, če pa ima kdo od njih lastnost stranskega udeleženca, pa se lahko seznani s tistimi osebnimi podatki v upravni zadevi, ki so potrebni za uresničevanje varstva njegove pravne koristi. Če bi zdravnik ali pritožnik uveljavljala pravico do pregledovanja upravne zadeve po drugem odstavku 82. člena ZUP (tj. kot druga oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist), bi se lahko seznanila z osebnimi podatki le, če bi uspela glede teh izkazati pravno korist. Način vodenja upravnih zadev (npr. vprašanje ločenega vodenja anonimne pritožbe ter kontaktnih podatkov pritožnika) in siceršnje upravljanje z dokumentarnim gradivom pri zbornici ne spada v pristojnost IP. Prijazen pozdrav, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
6. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026