← Slovenija

Obveščanje delodajalca o cepljenju proti COVID-19 - IPRS

Obveščanje delodajalca o cepljenju proti COVID-19 + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1142 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obveščanja delodajalca o cepljenju proti COVID-
  3. Podjetje je gospodarsko, storitveno in proizvodno. Zanima vas, ali ima delodajalec pravico poizvedovati o cepilnem statusu zaposlenih za lažje odločanje o sproščanju ukrepov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  4. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  6. točko prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po stališču IP delodajalec podatkov o tem, ali so se zaposleni do tega trenutka že cepili, načeloma ne potrebuje, razen če to od njega zahtevajo področni predpisi, kot npr. posamezne odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih. Tudi v takšnih primerih lahko delodajalec zbira oz. obdeluje zgolj tiste podatke, ki so ustrezni in bistveni za tovrsten namen. V vsakem primeru morajo biti zaposlenim že pri zbiranju podatkov na voljo ustrezne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov, npr. komu se podatki pošiljajo, za kakšen konkretni namen, na kateri podlagi, kakšen je rok hrambe, kdo je upravljavec, kakšne pravice ima posameznik v zvezi z njegovimi podatki, ali je zagotovitev podatkov obvezna ipd. Ker vam IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati dokončnega odgovora in ker ni pristojen presojati ustreznosti zdravstvenih ukrepov in njihove učinkovitosti, vam podajamo splošne usmeritve in pojasnila glede obdelave osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba o varstvu podatkov jih našteva v členu 6, in sicer: privolitev posameznika (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)), izvajanje javnih nalog (točka (e)), zakoniti interesi posameznika, kadar nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine drugega posameznika (točka (f)). Pri obdelavi osebnih podatkov v delovnih razmerjih je pomemben Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE), ki v prvem odstavku
  9. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Podatke o zdravstvenem stanju (npr. podatek o okužbi, o cepljenju, o zdravljenju ipd.) Splošna uredba o varstvu podatkov (člen 9) uvršča med t.i. »posebne vrste osebnih podatkov«, katerih obdelava je dovoljena zgolj v izrecno navedenih primerih, in sicer: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev, gre za izpolnjevanje obveznosti upravljavca na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, da se zaščitijo življenjski interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, to stori ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, v okviru svojih zakonitih dejavnosti in se nanaša na njihove člane, ki so za to tudi dali privolitev, posameznik podatke objavi sam, gre za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost, obstajajo razlogi bistvenega javnega interesa, gre za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja, obstajajo razlogi javnega interesa na področju javnega zdravja, gre za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične Pravno podlago za obdelavo zdravstvenih podatkov zaradi ukrepov, povezanih z obvladovanjem epidemije COVID-19, lahko predstavljata točka c člena 9

(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov, kadar je obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznikov, oz. točka i, kadar je obdelava potrebna zaradi razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, če je to predpisano z nacionalno zakonodajo. Takšen primer so npr. odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih, npr. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21, 64/21 in 81/21). Delodajalec mora torej za obdelavo podatkov o cepljenju, testiranju oz. preboleli okužbi imeti ustrezno pravno podlago. Vsekakor je za presojo glede nujnosti izvajanja takega ukrepa pristojna zdravstvena stroka. Pri obdelavi osebnih podatkov pa je upravljavec dolžan upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki so določena v členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno z načelom »najmanjšega obsega podatkov« morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Delodajalec mora torej za dosego zasledovanega cilja izbrati ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika. Ukrep se torej ne bi smel odrediti, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi. Tudi glede zbiranja samih dokazil (o izpolnjevanju pogoja PCT) lahko delodajalec zbira oz. nadalje obdeluje zgolj tiste podatke, ki so ustrezni in relevantni za takšen namen. Tudi iz mnenja, št. 07121-1/2021/958 z dne
  2. 2021 (ki se sicer nanaša na zaposlene v vzgoji in izobraževanju) je razvidno, da se za namene izpolnjevanja odredbe v evidenci za posameznega delavca vodi le izjava delavca o tem, da izpolnjuje navedene pogoje ter do kdaj jih izpolnjuje in uradni zaznamek o vpogledu v dokazilo (npr. potrdilo št. … ali potrdilo z dne …), ne pa tudi razlog za to (v evidenco se torej ne vpiše, da je npr. okužbo prebolel oz. da se je cepil). Poleg vsega navedenega mora delodajalec upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, npr. glede sprejetja primernih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov in glede obveščanja zaposlenih. Zaposlenim mora tako podati ustrezne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov, kot to določa člen 13 Splošne uredbe o varstvu podatkov, npr. komu se podatki pošiljajo, za kakšen konkretni namen, na kateri podlagi, kakšen je rok hrambe, kdo je upravljavec, kakšne pravice ima posameznik v zvezi z njegovimi podatki, ali je zagotovitev podatkov obvezna ipd. Še več informacij lahko najdete v Smernicah o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki se nahajajo na spletni strani https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. V zvezi z obveščanjem delodajalca o cepljenju, testiranju ali preboleli okužbi si lahko preberete tudi mnenja, št. 07121-1/2020/2097 z dne
  4. 2020, št. 07121-1/2021/1025 z dne
  6. 2021, št. 07121-1/2021/1083 z dne
  9. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.