Obveščanje delodajalca o negativnem rezultatu testiranja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1269 Kategorije:Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da kot odvetniška družba zastopate stranko, ki se ukvarja s turizmom in igralništvom, torej z dejavnostjo, kjer se morajo zaposleni skladno z odlokom vlade testirati. S ponujanjem in prodajo blaga in storitev se lahko ukvarjajo le zaposleni, ki imajo negativen rezultat testiranja. Nekateri zaposleni ne želijo posredovati rezultata testiranja ali celo dokazila o tem, da so se testirali. Delodajalca zanima, ali ga ima delavec dolžnost obvestiti o tem, da se je testiral in ali lahko o rezultatu obvesti le ustno ali pa mora za to predložiti kakšno listino. Nadalje glede zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja sprašujete, kdo bi odgovarjal v primeru, če bi delavec zamolčal delodajalcu pozitiven rezultat testiranja. Ali je delodajalec razrešen odgovornosti, če mu delavec sporoči, da se je testiral in je bil rezultat testiranja negativen? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov vnaprej potrjevati posameznih ukrepov ali rešitev z vidika skladnosti s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Prav tako IP ni pristojen presojati ustreznosti zdravstvenih ukrepov in njihove učinkovitosti, še manj pa se lahko opredeli do vprašanja, ali bi bil delodajalec razbremenjen odgovornosti, če bi mu delavec lažno navedel, da je njegov rezultat testiranja negativen, čeprav je bil pozitiven. To problematiko bi se reševalo po eni strani v odnosu med državo in posameznikom (v kolikor bi šlo denimo za prekršek) in po drugi strani v odnosu med delavcem in delodajalcem (morebitna kršitev delovnega razmerja). Zato IP na vaše vprašanje v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja splošna pojasnila glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Splošna uredba določa pravila, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, in sicer tudi v razmerah, ki jih narekuje epidemija oziroma stanje zaradi COVID-
- Delodajalcem tako omogoča obdelavo osebnih podatkov v okviru epidemije v skladu z nacionalnim pravom in pogoji, določenimi v uredbi. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti upravljavec zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe, v primeru obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, med katere sodijo tudi zdravstveni podatki, pa mora bili izpolnjen še eden izmed pogojev iz člena 9
(2)Splošne uredbe. Odloka Vlade RS, ki seveda ni zakon, ni mogoče šteti za pravno podlago za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, zaradi česar IP sploh ne more komentirati načina izvrševanja takšnega odloka. Glede na to, da se odloki Vlade RS vsakotedensko spreminjajo, je vsakršno komentiranje konkretnega podzakonskega predpisa omejena tudi s časovno veljavnostjo predpisa v danem trenutku in nemogoče je napovedati, kakšna bo natančna vsebina predpisa že čez nekaj dni. Pripravljeno mnenje IP se nanaša na odlok, ki je bil v veljavi v trenutku priprave mnenja (Odlok o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 104/21, 109/21 in 114/21)). Doslej noben odlok vlade, ki je določal obvezno testiranje v določenih sektorjih, ni jasno določil, kako naj bi se zakonito preverjalo obstoj negativnega testa. Navedena problematika pa ni omejena le na družbe, ki se ukvarjajo s turizmom in igralništvom, temveč na domala vse subjekte in sektorje, kjer obstaja obveznost predložitve negativnega izvida testiranja. V delovnih razmerjih lahko sicer pod določenimi pogoji kot pravno podlago za posredovanje informacije o negativnem testu zaposlenega delodajalcu štejemo določbo
- člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1), pri čemer gre za splošno določbo, za katero jo je treba v vsakem konkretnem primeru pretehtati, ali so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo ali ne. IP pa je v kontekstu delovnih razmerij v svojih že izdanih mnenjih jasno poudaril, da tudi kadar obstaja obveznost obveščanja o rezultatu testiranja, nikakor ne more obstajati obveznost predložitve zdravstvenega izvida, temveč zgolj informacije, ki iz takšnega izvida izhaja. Pravna podlaga, po kateri bi lahko delodajalec zahteval vpogled v izvid testiranja ali celo vpogled v sms sporočilo (v primeru takšnega načina prevzema izvida), tako ne obstaja, delodajalec je upravičen le do informacije o negativnem izvidu. Delavec pa lahko, če želi, pokaže izvid delodajalcu na lastno željo. Prav tako lahko omenimo, da ima delodajalec, ki napoti delavce k izvajalcu testov, od takšnega izvajalca pravico pridobiti statistični podatek o številu negativnih ali pozitivnih izvidov (npr. 4 negativni, 1 pozitiven). Kot rečeno, IP žal ne more komentirati načina izvajanja predpisa, ki ne more šteti za pravno podlago za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, nikjer pa ni niti določen način izvrševanja predpisa. V zvezi s tem bi se bilo morda dobro obrniti na zakonodajalca oziroma odlokodajalca. V zvezi z določbami Splošne uredbe bi bilo treba opozoriti še na zelo pomembno določbo
- člena, ki določa nabor informacij, ki jih mora upravljavec osebnih podatkov zagotoviti posamezniku, kadar se osebni podatki pridobijo od njega, med drugim identiteto in kontaktne podatke upravljavca; namene in pravno podlago za obdelavo; uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov ter nadalje tudi obdobje hrambe osebnih podatkov; obstoj pravic posameznika; obstoj pravice do preklica privolitve; pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu. Glede obdelave osebnih podatkov v okviru izbruha COVID-19 je izjavo podal tudi Evropski odbor za varstvo podatkov, ki je dostopna na povezavi: https://edpb.europa.eu/sites/edpb/files/files/file1/edpb_statement_art_23gdpr_20200602_sl_1.pdf. Več o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih pa si lahko preberete v smernicah IP, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih/. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026