← Slovenija

Obveščanje delodajalca o PCT pogojih - IPRS

Obveščanje delodajalca o PCT pogojih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1141 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja Zdravstveni inšpektorat RS je Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljnjem besedilu IP) posredoval vaše zaprosilo za mnenje, ki ste ga sicer naslovili na Inšpektorat RS za delo, in zaprosil za odgovor glede obveščanja delodajalca o zdravstvenem stanju oz. o t.i. PCT pogojih. V dopisu z dne
  4. 2021 ste navedli, da pri vas v službi vzpostavljajo bazo podatkov o svojih zaposlenih, in sicer ali je zaposlen cepljen, ali je prebolel okužbo s COVID-19, če ne sledi testiranje. Zanima vas, ali lahko delodajalec od delavca zahteva podatke o tem, ali je bil cepljen proti COVID-19 oz. ali je delavec sploh dolžan posredovati podatke o svojem zdravstvenem stanju npr. o diagnozi. Mislite, da so ti podatki stvar posameznika in njegovega osebnega zdravnika. Vse to se vam zdi skrajno diskriminatorno, zato prosite za odgovor, ali ima delodajalec pravico, da od delavcev zahteva te podatke in na osnovi katerega zakona. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  5. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  6. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  7. točko prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Delodajalec mora za obdelavo podatkov o cepljenju, testiranju oz. preboleli okužbi imeti ustrezno pravno podlago, kot npr. odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo). Način, obseg in roke izvajanja posebnih programov uporabljajo tudi delodajalci, ki posebne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu. Ker vam IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati dokončnega odgovora in ker ni pristojen presojati ustreznosti zdravstvenih ukrepov in njihove učinkovitosti, vam podajamo splošne usmeritve in pojasnila glede obdelave osebnih podatkov. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora biti podana ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba o varstvu podatkov jih našteva v členu 6, in sicer: privolitev posameznika (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)), izvajanje javnih nalog (točka (e)), zakoniti interesi posameznika, kadar nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine drugega posameznika (točka (f)). V okviru delovnega razmerja je pomembna tudi določba prvega odstavka
  10. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE), ki določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Kadar gre za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov (»občutljivi osebni podatki«), pa člen 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov določa izjeme, v katerih primerih je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov (kot so npr. podatki o zdravstvenem stanju) dovoljena. Pravno podlago za obdelavo zdravstvenih podatkov zaradi ukrepov, povezanih z obvladovanjem epidemije COVID-19, lahko predstavljata točka (c) člena 9

(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov, kadar je obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznikov, ali točka (i) člena 9
(2)navedene uredbe, kadar je obdelava potrebna zaradi razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, če je to predpisano z nacionalno zakonodajo. Takšen primer so npr. odredbe glede obveznih testiranj za zaposlene v določenih dejavnostih, npr. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21, 64/21 in 81/21) ali Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (Uradni list RS, št. 36/21, 61/21, 74/21, 76/21 in 94/21) ali Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki izvajajo socialno varstvene storitve in programe (Uradni list RS, št. 72/21 in 90/21), ki je veljala do
  1. junija
  2. Delodajalec mora torej za obdelavo podatkov o cepljenju, testiranju oz. preboleli okužbi imeti ustrezno pravno podlago. Uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 204/20, 20/21, 59/21 in 64/21) v
  3. členu določa, da način, obseg in roke izvajanja posebnih programov uporabljajo tudi delodajalci, ki posebne programe zagotavljajo v sodelovanju z izvajalci medicine dela kot ukrep varnosti in zdravja pri delu. Zdravstveni podatki niso samo stvar posameznika in njegovega osebnega zdravnika, če so povezani z izpolnjevanjem obveznosti delodajalca iz
  4. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11), ki določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Vsekakor je za presojo glede nujnosti izvajanja takega ukrepa pristojna zdravstvena stroka. Pri presoji zakonitosti ukrepa mora delodajalec upoštevati tudi načelo sorazmernosti in za dosego zasledovanega cilja izbrati ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika. Ukrep se torej ne bi smel odrediti, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi. Tudi glede zbiranja samih dokazil (o izpolnjevanju pogoja PCT) lahko delodajalec zbira oziroma nadalje obdeluje zgolj tiste podatke, ki so ustrezni in relevantni za takšen namen (gre za t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov skladno s točko (c) člena 5
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov). Delodajalec mora upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, npr. glede sprejetja primernih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov in glede obveščanja zaposlenih. Zaposlenim mora tako podati ustrezne informacije o obdelavi njihovih osebnih podatkov, kot to določa člen 13 Splošne uredbe o varstvu podatkov, npr. komu se podatki pošiljajo, za kakšen konkretni namen, na kateri podlagi, kakšen je rok hrambe, kdo je upravljavec, kakšne pravice ima posameznik v zvezi z njegovimi podatki, ali je zagotovitev podatkov obvezna ipd. Še več informacij lahko najdete v Smernicah o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki se nahajajo na spletni strani https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. V zvezi z obveščanjem delodajalca o cepljenju, testiranju ali preboleli okužbi si lahko preberete tudi mnenja, št. 07121-1/2020/2097 z dne
  2. 2020, št. 07121-1/2021/958 z dne
  4. 2021, št. 07121-1/2021/1025 z dne
  6. 2021, št. 07121-1/2021/1083 z dne
  9. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.