Obveščanje sodelavcev o diagnozi bolezni zaposlene delavke s strani predstojnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.03.2007 Številka: 0712-219/2007/3 Kategorije:Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,prejeli smo vaše elektronsko vprašanje.Zanima vas, ali je ravnanje predstojnika (točneje: vodje sektorja na ministrstvu), ki po elektronski pošti sodelavce in druge sektorje preko tajnic obvešča o tem, da ste kot zaposlena delavka odsotni zaradi bolezni in pri tem navede tudi diagnozo vaše bolezni ter kdaj imate kontrolni pregled pri zdravniku, skladno z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov? Ob tem dodajate, da predstojniku niste dali soglasja, da \"objavi\" diagnozo vaše bolezni ter da gre po vašem mnenju za občutljiv osebni podatek posameznika, ki bi moral uživati posebno varstvo. Sprašujete nas tudi, kako naj v primeru takšnega ravnanja predstojnika ukrepate v izogib nadaljnjim posegom v zasebnost? Navajate tudi, da se to ni zgodilo prvič, saj je predstojnik tudi v predhodnih primerih (sicer res večinoma bolj ustno) sodelavce obveščal o vaši odsotnosti. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Z vidika varstva osebnih podatkov je potrebno upoštevati tudi ustavno načelo varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, opredeljeno v
- členu Ustave RS, ki določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.ZVOP-1 v
- točki
- člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
- točki
- člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi ministrstvo, na katerem ste zaposleni, so natančneje določene v
- členu ZVOP-
- Navedeni člen v
- odstavku med drugim tudi določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V
- členu ZVOP-1 je nadalje določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene, ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.Podatek o zdravstvenem stanju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1, za obdelavo katerih je zakon v
- členu navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjeni, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Tako se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost zbiranja podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih s strani delodajalca presojati tudi v luči pozitivne delovnopravne zakonodaje in zakonodaje, ki ureja področje zdravstvenega varstva.V skladu s
- členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju: ZDR) se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. (
- odstavek
- člena ZDR). Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.
- odstavek pa še določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Iz navedene določbe ZDR tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih, ki so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Upoštevaje
- člen Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju: ZEPDSV) vodijo delodajalci naslednje evidence v skladu s tem zakonom: evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa ter evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. ZEPDSV nadalje določa, katere podatke delodajalec vpisuje v posamezno od teh evidenc. Glede podatkov o delavcu Pooblaščenec poudarja, da se od podatkov, ki nakazujejo na njegovo zdravstveno stanje, lahko obdeluje le podatek o tem, ali je delavec invalid in podatek o kategoriji invalidnosti.Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da ZEPDSV delodajalcu ne daje pravne oziroma dopustne podlage za zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju svojih zaposlenih, temveč mu omogoča le zbiranje podatkov o tem, ali je delavec invalid ter podatkov o kategoriji invalidnosti. Navedeno ugotovitev pa potrjuje tudi določba Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/1995, 8/1996, 90/1999, 31/2000, 45/2001, 2/2004, 80/2004), ki v
- členu zavezuje zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge osebe, ki so jim podatki o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja dosegljivi zaradi narave njihovega dela, varovati te podatke kot poklicno skrivnost. Isti člen tudi določa, da se ti podatki ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Navedena določba
- člena ZZDej tako kot nedopustno opredeljuje kakršnokoli posredovanje zdravstvenih podatkov posameznika ter podatkov o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Kolikor bi torej delodajalec ta podatek pridobil od zdravstvenega delavca oziroma sodelavca ali druge osebe, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njenega dela, bi navedene osebe s posredovanjem podatka o zdravstvenem stanju »tretjemu« kršila poklicno skrivnost, s čimer bi storila prekršek po določbi
- točke
- odstavka
- člena ZZDej. Pooblaščenec pa ob tem omenja tudi Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZdrS-UPB3), ki v
- členu določa, da mora zdravnik voditi dokumentacijo o zdravstvenem stanju in zdravljenju bolnika in druge evidence v skladu s posebnim zakonom.
- člen istega zakona nadalje določa, da mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatki iz prejšnjega člena pa se v skladu z
- členom ZZdrS-UPB ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo.Pooblaščenec dodaja še to, da na potrdilu o upravičeni zadržanosti od dela, ki je standardizirani obrazec, zdravnik delodajalcu zgolj odkljuka eno od kategorij (bolezen, poškodba pri delu, poklicna bolezen, poškodba izven dela, nega…), ki pa ne razkriva dejanskega stanja, temveč je to le napotek delodajalcu za izračun višine nadomestila.Delodajalcu veljavna zakonodaja glede na povedano sploh ne daje zakonske podlage za obdelavo podatkov, ki se nanašajo na vaše zdravstveno stanje, temveč lahko obdeluje (pridobiva) le podatke o morebitni invalidnosti in kategoriji invalidnosti, zato že pridobivanje in razpolaganje delodajalca z diagnozo vaše bolezni pomeni nedopustno obdelavo občutljivih osebnih podatkov.Obveščanje vaših sodelavcev o diagnozi vaše bolezni pa po mnenju Pooblaščenca predstavlja obdelavo osebnih podatkov, ki je nedvomno nedopustna. Pooblaščenec namreč meni, da pravna podlaga, ki bi dopuščala razkrivanje diagnoze vaše bolezni, t.j. razkrivanje vašega občutljivega osebnega podatka vašim sodelavcem in drugim zaposlenim pri delodajalcu, ne obstaja. Z razširjanjem diagnoze vaše bolezni, kot ste ga opisali v vašem dopisu je bil po mnenju Pooblaščenca po vsej verjetnosti storjen prekršek nedovoljene obdelave osebnih podatkov. Da bi torej lahko Informacijski pooblaščenec začel inšpekcijski postopek, bi bilo potrebno posedovati več podatkov za začetek postopka (podrobnejši opis dejanskega stanja, dokazila, v kateri pravni osebi se je to zgodilo …).S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026