Obvestilo zdravnika CSD-ju o summu zanemarjanja otrok + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.04.2007 Številka: 0712-416/2007/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 14.04.2007, v kateri navajate, da ste zdravnik in da vas zanima, ali kršite zakon o varstvu podatkov, če sporočite centru za socialno delo, da sumite, da vaš bolnik z duševno motnjo ali odvisnostjo, slabo skrbi za svoje otroke. Pri tem bi navedli ime in priimek bolnika ter dejstvo, da gre za duševno motnjo oziroma odvisnost. Sprašujete ali je pravica otroka do varnega in urejenega doma, pravilne vzgoje in do odsotnosti zlorabe, nad pravico vašega bolnika po varovanju osebnih podatkov? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov, predstavlja
- člen ZVOP-
- Ta določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.V
- in
- čl. ZVOP-1 pa so posebej razdelane pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju.Osebne podatke v javnem sektorju (kamor sodijo npr. javni zdravstveni zavodi) se v skladu s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1, lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon.Osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodijo npr. zdravniki koncesionarji) pa se lahko v skladu
- odst.
- čl. ZVOP-1 obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Navedeno pomeni, da je za obdelavo osebnih podatkov potrebna bodisi podlaga v zakonu ali v osebni privolitvi, ki je v javnem sektorju prav tako vezana na zakon. Splošna določba glede varovanja poklicne skrivnosti, ki veže zdravstvene delavce, je urejena v Zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/2005-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZDej), ki v
- čl. določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatke iz prejšnjega odstavka so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela. Podatki iz prvega odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Podatke o zdravstvenem stanju bolnika lahko daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbniku le zdravnik, ki bolnika zdravi. V primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, je potrebno vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku predati zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje.Zakon o zdravniški službi (Ur. l. RS, št. 72/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZdrS) pa omenjeno poklicno skrivnost še posebej ureja za zdravnike, in sicer v
- čl., ko določa, da mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. V
- čl. ZZdrS je določeno, da se podatki iz prejšnjega člena ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravnika razreši bolnik sam ali sodišče v skladu z zakonom, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti tudi po smrti bolnika ne preneha. Navedene zakonske določbe torej zdravnikom oz. zdravstvenim delavcem prepovedujejo, da bi podatke o zdravstvenem stanju bolnika, posredovali komurkoli. Iz tega logično izhaja, da zdravnik nima nobene zakonske podlage, da bi posredoval podatke o bolezni njegovega bolnika CSD, razen če ga te dolžnosti razreši bolnik sam oz., da obstajajo zakonsko določene izjeme.Zakonodajalec je, kot rečeno, določil tudi izjeme glede varovanja podatkov o zdravstvenem stanju bolnika, vendar je hkrati tudi natančno določil komu in kdaj se lahko takšni podatki posredujejo. Prva izjema je opredeljena v
- čl. ZZdrS, ki določa, da lahko brez predhodnega soglasja bolnika podatke o njegovem zdravstvenem stanju daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, da je to v bolnikovo korist. Druga izjema pa je, zaradi pravice do varstva pred nalezljivimi boleznimi, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev, urejena v Zakonu o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZNB). Pri tem je potrebno omeniti tudi Kazenski zakonik RS (Ur. l. RS, št. 95/2004-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju KZ), ki v
- poglavju o kaznivih dejanjih zoper človekove pravice in svoboščine, v
- čl. ureja neupravičeno izdajo poklicne skrivnosti. V prvem odstavku člen določa, da se, kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Vendar pa je v drugem odstavku istega člena omejitev, ki pravi, da se dejanje iz prvega odstavka ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja, kakor pa ohranitev skrivnosti. Zgoraj navedeno se torej nanaša na varstvo osebnih podatkov pacientov, drugo vprašanje pa se nanaša na otrokovo korist in zdravnikovo prijavno dolžnost, če sumi, da se z otrokom slabo ravna oz. je zanemarjen. Krovni mednarodni pravni akt s področja otrokovih pravic predstavlja Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, v kateri je nedvoumno izražena obveza države, da mora zaščititi otroke pred vsemi oblikami fizičnega ali psihičnega nasilja, zlasti da zagotovi zakonski okvir, ter izobraževalne in druge ukrepe za zaščito otrok in preprečevanje nasilja.Zakonski okvir za zaščito otrok tako med drugim predstavljata Zakon o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 3/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSV) in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR).
- odstavek
- člena ZSV namreč izrecno določa, da so organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost otroka, mladoletnika ali osebe, ki ji je vzeta poslovna sposobnost, o tem dolžni obvestiti center za socialno delo na svojem območju. S tem obstaja zakonska podlaga, na podlagi katere lahko kot zdravnik obdelujete tiste osebne podatke, ki so potrebni, da se doseže zaščita otrok, za katere obstaja sum, da so podvrženi zanemarjanju ali grdemu ravnanju.Nenazadnje pa k prijavni dolžnosti zdravnika zavezuje tudi kazenski zakonik, vendar pa presojo o tem, kdaj nastopi utemeljen sum, da so določena stanja oziroma poškodbe posledica trpinčenja oziroma zlorabe, prepuščena zdravniku. Hkrati pa Deklaracija o slabem ravnanju in zanemarjanju otrok Svetovnega zdravniškega združenja in Kodeks medicinske deontologije Slovenije zavezujeta zdravnike, da v primeru zlorabe ali trpinčenja otroka s strani njegove družine ali skrbnika opozori odgovorne inštitucije in po svojih močeh stori vse za zaščito otroka (
- čl.). Deklaracija o slabem ravnanju in zanemarjanju otrok Svetovnega zdravniškega združenja tudi določa, da mora zdravnik, ki sumi, da gre za primer slabega ravnanja z otrokom, nemudoma o tem obvestiti pristojne službe. Sklepno:Informacijski pooblaščenec zaključuje, da je vaša dolžnost, če sumite, da gre za primer slabega ravnanja z otrokom, da o tem obvestite pristojne službe, vendar pri tem, glede na zgoraj navedeno, načeloma ne smete, brez odveze molčečnosti oz. osebne privolitve pacienta, pristojnim organom obenem sporočiti tudi podatke o zdravstvenem stanju vašega bolnika. Pooblaščenec namreč ocenjuje, da boste dosegli želeni cilj, to je zaščito otroka, tudi brez posredovanja občutljivih osebnih podatkov vašega pacienta. Če boste presodili, da morate pristojnim službam v korist otroka posredovati tudi kakšne podatke o svojem pacientu, , vas pred kaznivim dejanjem neupravičene izdaje poklicne skrivnosti lahko varuje
- odst.
- čl. KZ, saj je po oceni Pooblaščenca, nedvomno korist otroka večja, od ohranitve skrivnosti zdravstvenega stanja vašega pacienta. Presoja o tem pa bi bila na koncu seveda stvar sodišča. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026