← Slovenija

Obveznost pošiljanja osebnih podatkov kupcev in prodajalcev nepremičnin GURS-u - IPRS

Obveznost pošiljanja osebnih podatkov kupcev in prodajalcev nepremičnin GURS-u + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.03.2007 Številka: 0712-198/2007/2 Kategorije:GURS --> Kategorije: GURS Spoštovani,Prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis. V njem navajate, da ste na geodetsko upravo poslali dopis, v katerem sprašujete po pravni podlagi, ki zavezuje vaše podjetje k pošiljanju osebnih imen in EMŠO kupcev in prodajalcev nepremičnin v skupno bazo.Prilagate odgovor geodetske uprave: »V skladu s
  2. členom Zakona o nepremičninskem posredovanju nepremičninskim družbam ni potrebno posredovati podatkov o matičnih številkah fizičnih in pravnih oseb. Tudi Zakon o evidentiranju nepremičnin ne vpliva na posredovanje podatkov v evidenco trga nepremičnin, saj to ureja Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Z vidika posredovanja podatkov v evidenco trga nepremičnin sta za nepremičninske posrednike posebej pomembna dva člena tega zakona:
  3. člen, ki ukinja določbe tretjega odstavka
  4. člena in določbe
  5. in
  6. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju in
  7. člen, ki določi novo evidenco, to je evidenco trga nepremičnin, njeno vsebino in subjekte, ki so dolžni posredovati podatke.
  8. člen Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin določa, da so nepremičninske družbe dolžne posredovati podatke po določilih Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in ne po določilih Zakona o nepremičninskem posredovanju. Med podatke, ki so jih Davčna uprava RS, notarji in nepremičninski posredniki dolžni posredovati v evidenco trga nepremičnin so tudi t.i. osebni podatki (osebno ime in enotna matična številka pogodbene stranke, ki je fizična oseba, ali ime oziroma firma in matična številka pogodbene stranke, ki je pravna oseba). Ostali podatki so še: državljanstvo ali država sedeža ter pravno-organizacijska oblika pogodbenih strank, datum pravnega posla, vrsta pravnega posla, vrsta nepremičnine, identifikacijska številka nepremičnine, tehnični podatki o nepremičnini, cena ali najemnina.« Zanima vas komentar Informacijskega pooblaščenca.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  9. točke prvega odstavka
  10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  11. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
  12. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  13. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
  14. odstavek
  15. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad1 Informacijski pooblaščenec je pregledal zakonodajo, ki nepremičninskim agencijam nalaga pošiljanje podatkov v evidenco trga nepremičnin in vrsto podatkov, ki jih ta evidenca vključuje. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 50/06, v nadaljevanju ZMVN) v
  16. členu določa:

(1)Evidenca trga nepremičnin je večnamenska zbirka podatkov o kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih z nepremičninami.
(2)V evidenci trga nepremičnin se vodijo in vzdržujejo ti podatki:
  1. osebno ime in enotna matična številka pogodbene stranke, ki je fizična oseba, ali ime oziroma firma in matična številka pogodbene stranke, ki je pravna oseba,
  2. državljanstvo ali država sedeža ter pravno-organizacijska oblika pogodbenih strank,
  3. datum pravnega posla,
  4. vrsta pravnega posla,
  5. vrsta nepremičnine,
  6. identifikacijska številka nepremičnine,
  7. tehnični podatki o nepremičnini,
  8. cena ali najemnina.
(3)Podatke iz prejšnjega odstavka morajo ministrstvu, pristojnemu za evidentiranje nepremičnin, poslati:
  1. Davčna uprava Republike Slovenije iz evidence napovedi za odmero davka na promet nepremičnin;
  2. notarji iz kupoprodajnih in najemnih pravnih poslov z nepremičninami, na podlagi katerih je bila sestavljena javna listina;
  3. nepremičninske družbe iz kupoprodajnih in najemnih pravnih poslov, ki so podlaga za vodenje evidence o posredovanju v prometu z nepremičninami;
  4. občine in upravne enote iz najemnih pogodb, evidentiranih v registru najemnih pogodb ali drugi uradni evidenci.
(4)Subjekti iz prejšnjega odstavka brezplačno pošiljajo podatke v evidenco trga nepremičnin za vsak sklenjen posel z nepremičnino, morajo pa jih poslati enkrat mesečno, in sicer do petnajstega dne meseca po mesecu, na katerega se podatki o pravnih poslih nanašajo.
(5)Tehnične pogoje za prevzem podatkov v evidenco trga nepremičnin zagotavlja ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin.
(6)Minister, pristojen za evidentiranje nepremičnin, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, s predpisom določi podrobnejši način in roke pošiljanja podatkov ter način vodenja in vzdrževanja evidence trga nepremičnin.Med podatki, ki jih vključuje evidenca trga nepremičnin, sodijo med osebne podatke samo podatki iz
  1. in
  2. točke
  3. odstavka
  4. člena ZMVN. Osebni podatek je v skladu s
  5. točko
  6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Posredovanje podatkov ministrstvu se šteje med obdelavo podatkov. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  7. točko
  8. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  9. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  10. členu ZVOP-
  11. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju pa navaja
  12. člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. Obdelava osebnih podatkov je v primeru, ki ga navajate, skladna z
  13. členom ZVOP-
  14. Z vidika zakonodaje je torej vse legitimno, zato Informacijski pooblaščenec ne more ukrepati, saj ministrstvo ne ravna v nasprotju z obstoječo zakonodajo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.