Odškodnina po GDPR - IPRS

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Splošna uredba v prvem odstavku 6. člena opredeljuje zakonite pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Pri tem se točka (
7. f)prvega pododstavka ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Kot navajate, naj bi šlo v obravnavanem primeru za vdor v bazo osebnih podatkov, pri čemer so bili določeni podati razkriti. Navedeno pomeni, da za takšno obdelavo osebnih podatkov ni obstajala ustrezna in zakonita pravna podlaga in naj bi torej prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov pravico do odškodnine in odgovornost ureja v 82. členu, v skladu s katerim ima vsak posameznik, ki je utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo kot posledico kršitve uredbe, pravico, da od upravljavca ali obdelovalca dobi odškodnino za nastalo škodo. Vsak upravljavec, vključen v obdelavo, je odgovoren za škodo, ki jo povzroči obdelava, ki krši to uredbo. Obdelovalec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči obdelava le, kadar ne izpolnjuje obveznosti iz te uredbe, ki so posebej naslovljene na obdelovalce, ali kadar je prekoračil zakonita navodila upravljavca ali ravnal v nasprotju z njimi. Splošna uredba o varstvu podatkov v tretjem odstavku 82. člena določa, da sta upravljavec ali obdelovalec izvzeta od odškodninske odgovornosti, če dokažeta, da v nobenem primeru nista odgovorna za dogodek, ki je povzročil škodo. V nadaljevanju istega člena je urejeno vprašanje solidarne odgovornosti in regresnih zahtevkov več upravljavcev oziroma obdelovalcev za celotno škodo z namenom, da se zagotovi, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prejme učinkovito odškodnino. V šestem odstavku istega člena je urejeno pravilo glede pristojnosti, in sicer je določeno, da so za sodne postopke v zvezi z uveljavljanjem pravice do odškodnine pristojna sodišča, ki so pristojna na podlagi prava države članice iz člena 79

(2). Ta določa, da so za postopke zoper upravljavca ali obdelovalca pristojna sodišča države članice, v kateri ima upravljavec ali obdelovalec sedež. Alternativno so za takšne postopke pristojna tudi sodišča države članice, v kateri ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, svoje običajno prebivališče, razen če je upravljavec ali obdelovalec javni organ države članice, ki izvaja svoja javna pooblastila. V zvezi z vašim vprašanjem, ali vam pripada odškodnina v primeru kršitve varstva osebnih podatkov, vam pojasnjujemo, da je IP pristojen za obravnavo prijav, ki jo vsakdo lahko vloži, če meni, da je bila kršena Splošna uredba ali Zakon o varstvu osebnih podatkov (v delu, ki se še uporablja), ne pa za odločitev o odškodnini. Informacijski pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru izvede ustrezne inšpekcijske postopke. Posameznik, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene s Splošno uredbo EU oziroma Zakonom o varstvu osebnih podatkov, lahko s tožbo zahteva sodno varstvo, dokler kršitev traja. Če je kršitev že prenehala, lahko posameznik vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. O tožbi odloča pristojno sodišče po določbah Zakona o upravnem sporu, če Zakon o varstvu osebnih podatkov ne določa drugače. Postopek s tožbo je nujen in prednosten, kar pomeni, da ga mora sodišče izvesti v čim krajšem možnem času. V tem postopku na podlagi tožbe je javnost načeloma izključena. Posameznik lahko od sodišča tudi zahteva, da za čas do odločitve o njegovem predlogu naloži upravljavcu osebnih podatkov, da prepreči vsakršno obdelavo spornih osebnih podatkov. Če je bila posamezniku povzročena škoda, lahko od povzročitelja zahteva odškodnino v skladu z zakonom. Pri tem opozarjamo, da za priznanje odškodnine ne zadostuje obstoj kršitve, ampak morajo biti izpolnjene in dokazane vse predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti, in sicer protipravnost, vzročna zveza, škoda in odgovornost (krivda). Ker gre v primeru odškodninskih sporov, še posebej z mednarodnim elementom, za zapletene sodne postopke, vam svetujemo, da se o vaših pravnih možnostih posvetujete s kvalificiranim pravnim strokovnjakom – odvetnikom. Če si pravnega svetovanja ne morete privoščiti, se obrnite na krajevno pristojno okrožno sodišče za odobritev brezplačne pravne pomoči v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Prav tako pa so vam v pomoč lahko tudi ostale smernice in vodniki, dostopni na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Manja Resman Svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026