← Slovenija

Od koga lahko CSD pridobiva OP - IPRS

Od koga lahko CSD pridobiva OP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.08.2007 Številka: 0712-740/2007/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2007 prejel vaš dopis št. 561-SL/2007-45 z dne
  6. 2007, v katerem pojasnjujete, da vam kot Centru za socialno delo razne institucije (npr. izvajalci zdravstvenih storitev, šole), ki so seznanjene z ogroženostjo otroka, niso pripravljene posredovati podatkov o poznavanju otroka ali obravnavi otroka pri njih, kar vam kot nosilcu javnih pooblastil onemogoča, da bi otroka ustrezno zaščitili v skladu z družinskopravno zakonodajo. Naštevate nekatere dejanske primere iz prakse in pojasnjujete, da se institucije kljub temu, da navedete številne podlage za posredovanje podatkov, ne odzovejo ali pa se sklicujejo na Zakon o varstvu osebnih podatkov in drugo področno zakonodajo. Pri tem vas zanima: - ali obstaja pravna podlaga za pridobitev podatkov, ki jih potrebujete za svoje delo, - kako ravnati v primeru zavrnitve posredovanja podatkov in - kakšna je kazenska odgovornost v teh primerih? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  7. točke prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1 Uvodno Glede na določbo prvega odstavka
  10. člena ZVOP-1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo CSD-ji, javni zdravstveni zavodi, vzgojno-izobraževalne ustanove…) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Podobno določa tudi
  11. člen ZVOP-1, ki ureja obdelavo občutljivih osebnih podatkov (npr. podatkov o zdravstvenem stanju). Ta je med drugim dopustna: - če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
  12. točka); - če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
  13. točka). 2 Presoja pravnih podlag, ki jih navajate v vašem dopisu 2.1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) –
  14. in
  15. člen
  16. člen ZZZDR določa, da pri uresničevanju nalog, določenih s tem zakonom, sodelujejo centri za socialno delo s fizičnimi in pravnimi osebami, kot so zavodi in koncesionarji s področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, lokalnimi skupnostmi, gospodarskimi družbami, društvi, ustanovami, pravosodnimi in drugimi državnimi organi, policijo, drugimi strokovnimi službami in humanitarnimi ali drugimi nevladnimi organizacijami. Citirana določba z dikcijo »…sodelujejo…« ne nudi zadostne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov v smislu prvega odstavka
  17. člena ZVOP-
  18. Zakonska norma mora imeti določeno stopnjo določnosti (eksplicitnosti), da lahko govorimo o lex certa, o čemer pa v konkretnem primeru ni mogoče govoriti. ZZZDR v
  19. členu določa, da je Center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Za omenjeno določbo
  20. člena velja enako kot zgoraj. 2.2 Zakon o socialnem varstvu (ZSV) – 91.,
  21. in
  22. člen Drugi odstavek
  23. člena ZSV določa, da so organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost otroka, mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, dolžni o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju. Navedena določba, organov, zavodov in drugih organizacij ne zavezuje k posredovanju osebnih podatkov (razen identifikacijskih podatkov) ali dokumentov iz zbirk, s katerimi razpolagajo. Gre zgolj za obveznost podati sporočilo o zaznanih dejstvih, pri tem pa zakon ne določa natančne vsebine sporočila. Po strogi gramatikalni razlagi je dovolj zgolj navedba, da je podan sum, da je otrok ogrožen. Iz
  24. in
  25. člena ZSV izhaja, da se v zbirkah podatkov o storitvah, denarnih socialnih in drugih pomočeh posamezniku in oprostitvah pri plačilu storitev vodi vrsta podatkov posameznika, med drugim tudi podatki o gospodinjstvu, statusu, izobrazbi, zdravstvenem stanju in invalidnosti, socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva, podatki, ki se nanašajo na družinska razmerja in podatki, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje.
  26. člen ZSV pa določa, da se podatki zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. V nadaljevanju pa obravnavani člen našteva upravljavce, ki so dolžni sporočati osebne podatke Ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, socialno-varstvenim zavodom oziroma drugim pravnim in fizičnim osebam, ki po ZSV opravljajo socialno varstveno dejavnost.
  27. oziroma
  28. člen ZSV (kot lex specialis) res dajeta podlago za obdelavo osebnih podatkov v zbirkah, ki jih vodi CSD, vendar gre zgolj za nekatere, točno določene osebne podatke. CSD pa za svoje delo potrebuje širši nabor podatkov. Poleg tega pa zakon ne daje eksplicitne podlage za to, da bi CSD od upravljavcev lahko zahteval posredovanje potrebnih podatkov (za primerjavo gl. sedmi odstavek
  29. člena Zakona o zavarovalništvu, ki zavarovalnicam to omogoča). Podatke je mogoče zahtevati samo od organov in organizacij, ki vodijo uradne evidence. Na tem mestu je treba poudariti, da ni vsaka evidenca, ki ima podlago v zakonu, tudi uradna. Pojem uradne evidence se namreč v skladu s
  30. čl. ZUP nanaša zgolj na vodenje tistih podatkov, ki je povezano z upravnim, oblastnim, regulatornim delovanjem države, lokalnih samoupravnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in ki so hkrati v upravljanju teh pravnih subjektov. Za uradno evidenco se namreč šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, vendar je treba opredelitev uradne evidence tolmačiti v luči veljavnosti ZUP, ki se nanaša zgolj na državne organe, nosilce javnih pooblastil in lokalne samoupravne skupnosti (prim.
  31. čl. ZUP). Tipične uradne evidence so zato matični register, centralni register prebivalstva, evidenca vozniških dovoljenj, evidenca brezposelnih oseb, matična evidenca zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, evidenca šoloobveznih otrok, evidenca o opravljenih strokovnih izpitih v zdravstvu … 2.3 Zakon o upravnem postopku (ZUP) -
  32. člen Prvi in drugi odstavek
  33. člena ZUP določata, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve. Navedena določba je notranje procesne narave in ne daje splošne podlage za pridobivanje (osebnih) podatkov in listin, seveda v kolikor ZUP nima specialnih določb (npr.
  34. člen). Določba je formulirana tako splošno, da ekstenzivna razlaga v smislu obstoja zakonske podlage za sporočanje osebnih podatkov (prvi odstavek
  35. člena ZVOP-1), po mnenju Pooblaščenca ni dopustna. Tretji odstavek
  36. člena ZUP določa, da si uradna oseba, ki vodi postopek, priskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da so k posredovanju zavezani državni organi, organi lokalne samouprave in nosilci javnih pooblastil, kamor pa ne uvrščamo izvajalcev zdravstvenih storitev (četudi so to pogosto javni zdravstveni zavodi) in načeloma tudi ne vzgojno-izobraževalnih organizacij (npr. osnovne šole in vrtci), poleg tega pa se postavlja vprašanje, ali je dokument oziroma podatek, ki ga CSD zahteva, sestavni del t.i. uradne evidence. 2.4 Zakon o varstvu osebnih podatkov –
  37. člen V prvem odstavku
  38. člena ZVOP-1 je določeno, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Navedena določba ne predstavlja ene izmed podlag (poleg npr. tiste iz
  39. člena) za posredovanje osebnih podatkov, saj je za presojo dopustnosti oziroma zakonitosti nujno potrebno upoštevati splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz 8.,
  40. in
  41. člena ZVOP-
  42. Povedano drugače, da je posredovanje podatkov uporabniku dopustno, mora za to obstajati privolitev posameznika ali mora tako določati zakon (ZVOP-1 ali katerikoli drug zakon). 2.5 Konvencija o otrokovih pravicah (KOP) – 3.,
  43. in
  44. člen Tudi neposredno uporabljive mednarodne pogodbe lahko predstavljajo podlago za obdelavo osebnih podatkov, saj jih v sistemu hierarhije pravnih predpisov uvrščamo med ustavo in zakon in predstavljajo del notranjega prava.
  45. člen KOP, po mnenju Pooblaščenca ne daje podlage za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru, saj: - se prvi odstavek ne nanaša na izvajalce zdravstvenih storitev ali vzgojno-izobraževalne organizacije, - določbe zaradi presplošnih formulacij ne kažejo na ustrezno povezavo s področjem varstva osebnih podatkov, - drugi in tretji odstavek nista neposredno uporabljiva, saj primarno zavezujeta države pogodbenice k določenemu ravnanju (predvsem na zakonodajnem nivoju). Podobno kot zgoraj, velja tudi za
  46. in
  47. člen KOP. 2.6 Posebej o Zakonu o zdravniški službi (ZZdrS) in Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) ZZDej v prvem odstavku
  48. člena določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Tretji odstavek istega člena določa še, da lahko dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama oziroma po zakonitem zastopniku ali sodišče. Podobno določa tudi
  49. člen Zakona o zdravniški službi (ZZdrS). Navedene določbe same po sebi res ne dajejo podlage za posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru (saj se omejujejo na privolitev, privolitev po zastopanju in zahtevo sodišča), vendar pa tega tudi ne prepovedujejo. Razlog je seveda v tem, da lahko glede na določbo prvega odstavka
  50. člena ZVOP-1 ter predvsem glede na določbo drugega odstavka
  51. člena Ustave RS, katerikoli drug zakon (kot predpis z enako pravno močjo) določa dodatne (druge) podlage za obdelavo osebnih podatkov. To pomeni, da so zakoni glede določanja dopustnih obdelav osebnih podatkov, med seboj lahko v komplementarnem razmerju. 2.7 Posebej o Zakonu o vrtcih (ZVrt) in Zakonu o osnovni šoli (ZOsn) Pooblaščenec ugotavlja, da ZVrt ne daje neposredne podlage za posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru (npr. iz evidence otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč), saj v
  52. členu dopušča zgolj posredovanje podatkov Ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, ter tistim organom in organizacijam, ki so za to pooblaščene z zakonom (gre za sklicevanje na drug zakon). Tudi Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu, ki je bil sprejet na podlagi ZVrt, nima podrobnejših določb glede dopustne obdelave osebnih podatkov. Podobno velja tudi za evidence v osnovnih šolah, saj ZOsn v
  53. členu določa, da se osebni podatki učencev iz zbirk podatkov iz
  54. člena tega zakona se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe obveznega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog ter Državnemu izpitnemu centru za izvajanje nacionalnega preverjanja znanja. Še več,
  55. člen ZOsn določa, da so svetovalni delavci podatke iz zbirke podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč in svetovanje, dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela. Tudi Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli, ki je bil sprejet na podlagi ZOsn, nima podrobnejših določb glede dopustne obdelave osebnih podatkov. 3 Utemeljitev dopustnosti obdelave osebnih podatkov 3.1 Podlaga v četrtem odstavku
  56. člena ZVOP-1 Ne glede na navedbe v prejšnjih točkah, Pooblaščenec meni, da je v konkretnem primeru obdelava osebnih podatkov in s tem njihovo posredovanje dopustno in zakonito, kar je moč utemeljiti na podlagi četrtega odstavka
  57. člena ZVOP-1, ki določa, da:  se ne glede na prvi odstavek istega člena lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. 3.2 Utemeljitev Izpolnjevanje strogih pogojev (gre namreč za izjemo, ki jo je potrebno omejujoče interpretirati) po četrtem odstavku
  58. člena ZVOP-1 Pooblaščenec utemeljuje z naslednjim:
  59. CSD-ji so na podlagi ZSV nosilci javnih pooblastil, kar pomeni, da glede na
  60. točko
  61. člena ZVOP-1 spadajo v javni sektor;
  62. Da gre za zakonite pristojnosti CSD-jev izhaja iz
  63. člena ZZZDR, ki določa, da je CSD dolžan storiti vse potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Splošna določba je delno konkretizirana v nekaterih določbah ZZZDR (npr. v
  64. členu ZZZDR, ki določa, da sme CSD odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist) ter drugih zakonih;
  65. Pridobivanje in nadaljnja obdelava osebnih podatkov o otroku je v neposredni zvezi z zgoraj omenjenimi zakonitimi pristojnostmi;
  66. Da z obdelavo osebnih podatkov o otroku ni prizadet njegov upravičen interes, ni nobenega dvoma, saj je namen obdelave osebnih podatkov usmerjen zgolj in samo v varovanje koristi (domnevno) ogroženega otroka. Da je varovanje otrokovih koristi najvišje vodilo v postopkih pred državnimi organi in nosilci javnih pooblastil izhaja iz Ustave RS, številnih zakonov (npr. ZZZDR, ZSV, ZKP) in mednarodnih pogodb (npr. KOP, EKUOP). Pridobljeni osebni podatki se uporabijo in se morajo uporabiti samo za izvedbo postopkov, ki so potrebni, da se ugotovi ogroženost otroka in se otroka glede na ugotovitve ustrezno zavaruje. Pooblaščenec še dodaja, da je za presojo prizadetosti upravičenega interesa potrebno upoštevati zlasti objektivni interes otroka in ne njegov subjektivni interes, ki je v posameznem primeru lahko drugačen od objektivnega (t.j. interes ogroženega otroka, da se podatki ne razkrijejo);
  67. Obdelava določenih osebnih podatkov je nujna za izvrševanje zakonitih pristojnosti, ker v nasprotnem primeru CSD-ji zaradi pomanjkanja informacij ne morejo v celoti in popolnoma ugotoviti dejanskega stanja (zahteva procesnega prava!) oziroma ugotoviti dejanskega stanja do tiste mere, ki bi opravičevala izvedbo določenih ukrepov in omogočala izbor najbolj ustreznega ukrepa. Pogosto so ključni viri relevantnih informacij prav izvajalci zdravstvenih storitev in vzgojno-izobraževalne organizacije. Kot je bilo že večkrat omenjeno, je potrebno ponoviti, da si je težko zamisliti učinkovito delo CSD-jev brez možnosti, da ti pridobivajo (osebne) podatke od posameznikov, organizacij in institucij, ki s o kakorkoli udeležene v razreševanje otrokovih težav.
  68. V podporo zgornjim argumentom pa so vsekakor tudi določbe ZSV, ZZZDR, ZUP in KOP, ki jih omenjate v vašem dopisu in so pojasnjene v točkah 2.1., 2.2, 2.3 in 2.5! 3.3 Izjemna podlaga v tretji točki
  69. člena in
  70. členu ZVOP-1 Iz tretje točke
  71. člena ZVOP-1 izhaja, da se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo, če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve.
  72. člen ZVOP-1 pa določa, da se lahko v primeru, ko je obdelava osebnih podatkov nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, njegovi osebni podatki obdelujejo ne glede na to, da za obdelavo teh podatkov ni druge zakonite pravne podlage. Navedeni določbi dopuščata obdelavo osebnih podatkov v skrajnih primerih in samo ob izpolnjevanju zelo strogih pogojev – varovanje življenja in telesa posameznika. Obdelava osebnih podatkov po teh določbah je mogoča, če je neposredno ogroženo življenje ali telo posameznika in ne kadar obstaja samo oddaljena možnost (sum, domneva…) ogrožanja življenja ali telesa. Zahtevo, da je obdelava potrebna za »varovanje življenja in telesa posameznika« pogosto povezujemo z nujnimi zdravstvenimi storitvami, zato omenjeni določbi prav tako ne prideta v poštev, kadar gre za ogrožanje premoženja, socialnega statusa, socialnih vezi, (pogojno) duševnega zdravja in podobno. Obvezen je torej restriktiven pristop k razlagi obravnavanih določb. 3.4 Omejitve Ob načelni dopustnosti posredovanja osebnih podatkov v konkretnem primeru je potrebno upoštevati, da CSD-je in upravljavce, ki s podatki razpolagajo, zavezuje tudi načelo sorazmernosti. Potrebno je še opozoriti na načelo sorazmernosti iz
  73. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Izpeljavo načela sorazmernosti najdemo tudi v dikciji četrtega odstavka
  74. člena: »…se obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti…«. Pri zbiranju osebnih podatkov je zato CSD upravičen le do tistih osebnih podatkov, ki so resnično potrebni in primerni za odločitev o primernih ukrepih in njihovo izvedbo. Potrebnost in primernost obdelave zahtevanih osebnih podatkov je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Ker je po naravi stvari dejansko le CSD tisti, ki lahko oceni, kateri podatki utegnejo biti zanj pomembni, je CSD še toliko bolj zavezan k odgovornemu pristopu pri podajanju zahtev za posredovanje osebnih podatkov – to pomeni tudi, da mora biti pisna zahteva v zadostni meri obrazložena. Hkrati pa velja opozoriti, da je CSD zavezan k načelu sorazmernosti tudi v fazi nadaljnje obdelave osebnih podatkov (t.j. po prejemu zahtevanih podatkov). Navedeno pravilo zavezuje tudi upravljavce v tem smislu, da CDS-ju ne smejo posredovati več podatkov kot je to potrebno. 3.5 Omejitve glede na domet ZVOP-1 Na tam mestu je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v ZVOP-1, kjer v
  75. členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera: - Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Skladno z zgornjimi opredelitvami, Pooblaščenec opozarja, da se možnost CSD-jev zahtevati pridobitev osebnih podatkov na podlagi četrtega odstavka
  76. člena ZVOP-1 omejuje na osebne podatke iz zbirk osebnih podatkov v skladu z zgornjimi definicijami. ZVOP-1 torej ne omogoča pridobitve raznih mnenj, poročil, izjav, beležk, opažanj in podobnega gradiva, ki niso sestavni del zbirk osebnih podatkov (npr. zdravstvenega kartona). Obravnavana podlaga zdravnika ne razreši varovanja poklicne skrivnosti v tistem delu, ki presega osebne podatke, s katerimi razpolaga v zdravstveni dokumentaciji (in drugih zbirkah osebnih podatkov). Praktični primer: CSD lahko na obravnavani podlagi pridobi izvid specialistične obravnave otroka, ne more pa na tej podlagi od zdravnika zahtevati poročila o poteku zdravstvene obravnave, ki bi vsebovalo npr. opažanja, izjave otroka, izjave staršev…, razen če je kaj od navedenega zapisano v zdravstveni dokumentaciji ali drugih zbirkah osebnih podatkov. Ne gre spregledati, da sta v tem primeru vsebina in obseg poročanja v rokah zdravnika oziroma sta odvisna njegove presoje o relevantnosti podatkov, s katerimi razpolaga ter njihove interpretacije. Hkrati je zdravnik omejen z dolžnostjo varovanja poklicne skrivnosti (ZZDej, ZZdrS, Kodeks medicinske deontologije, predlog zakona o pacientovih pravicah), ki mu ne dopušča prekomernega razkrivanja podatkov o pacientu. 4 Vprašanje kazenske odgovornosti Pooblaščenec ni pristojen za presojo oziroma odločanje, ali je v primerih, ki ste jih predstavili podana kakršna koli kazenska odgovornost. Ne glede na to lahko pojasnimo, da sama zavrnitev posredovanja osebnih podatkov iz zbirk osebni podatkov, čeprav za posredovanje obstaja pravna podlaga, ne predstavlja kaznivega dejanja, pač pa je v takih primerih odgovorne osebe mogoče kaznovati z globo ali drugimi sankcijami zaradi prekrška po Zakonu o prekrških v povezavi z določbami ZVOP-
  77. 5 Pristojnosti Pooblaščenca in kako ravnati v primeru zavrnitve posredovanja osebnih podatkov Uvodoma je potrebno pojasnilo, da je Pooblaščenec na podlagi
  78. člena ZInfP ter ZVOP-1, med drugim pristojen tudi za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov in v tem okviru odrejanje inšpekcijskih ukrepov po ZVOP-1 in drugih predpisih. Pooblaščenec je v tej zvezi tudi prekrškovni organ. V primeru neupravičene zavrnitve posredovanja zahtevanih osebnih podatkov – kršitve
  79. člena ZVOP-1, lahko uporabnik pri Pooblaščencu poda inšpekcijsko prijavo. 6 Sklepno Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec ugotavlja, da: - CSD-ji od izvajalcev zdravstvenih storitev, vrtcev in šol lahko pridobivajo in nadalje obdelujejo osebne podatke iz zbirk osebnih podatkov, ki se nanašajo na (domnevno) ogrožene otroke za potrebe izvedbe ukrepov po posebnih predpisih, saj za to obstaja podlaga v četrtem odstavku
  80. člena ZVOP-1 v zvezi s prvim odstavkom
  81. člena ZVOP-1; - Na isti podlagi lahko izvajalci zdravstvenih storitev, vrtci in šole posredujejo zgoraj omenjene podatke in za zgoraj omenjeni namen CSD-jem; - Upravljavci in uporabniki so v zgornjem primeru zavezani k spoštovanju načela sorazmernosti; - V primeru nespoštovanja določbe prvega odstavka
  82. člena, lahko Pooblaščenec uvede inšpekcijski postopek ter ukrepa v skladu s pristojnostmi po ZInfP, ZP-1, ZIN in ZVOP-
  83. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.