← Slovenija

Oddaljen dostop do zdravstvenih storitev - IPRS

Oddaljen dostop do zdravstvenih storitev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.06.2016 Številka: 0712-1/2016/1215 Kategorije:Moderne tehnologije, Zavarovanje osebnih podatkov, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Zavarovanje osebnih podaktov, Moderne tehnologije V dopisu pojasnjujete, da želite v bolnišnici na posameznih področjih zaposlenim zagotoviti oddaljen dostop do podatkov o pacientih od doma, pri čemer bi zdravniki lahko dostopali do bolnišničnega informacijskega sistema s svojih domačih računalnikov in tako tudi obdelovali podatke v njem. Zanima vas, kakšne tehnične in pravno organizacijske ukrepe morate v bolnišnici sprejeti, da bo takšna obdelava skladna z ZVOP-1 in ZPacP.Težnje k takšni ureditvi so prisotne predvsem na področju dela radiologov, katerih delo je odčitavanje slikovne medicinske dokumentacije in katerih osebna prisotnost pri zdravstveni obravnavi pacientov ni ključnega pomena.Zanima vas še, ali je kakšna razlika v smislu odgovornosti zavoda, če takšno obliko dela zagotovite lastnim zaposlenim ali pa za obdelavo osebnih podatkov z oddaljenim dostopom do zbirke podatkov pooblastite zdravnika, ki ni zaposlen v vaš ustanovi ampak opravlja delo preko podjemne pogodbe?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke
  4. odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Potrebno je poudariti, da možnost oddaljenega dostopa ne pomeni drugačne obdelave osebnih podatkov (npr. druge vrste osebnih podatkov, za drug namen, v drugačnem obsegu), pač pa gre za s tehnologijo podprto metodo dostopanja (in prenosa) do teh podatkov. Če obstaja ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, je praviloma dopustno omogočiti oddaljen dostop (ob predpogoju, da je zagotovljeno ustrezno zavarovanje osebnih podatkov – med njimi so tudi občutljivi osebni podatki – pri tem), res pa je, da je ob tem potrebno upoštevati spodaj naštete zahteve, ker oddaljen dostop predstavlja povišano varnostno tveganje. Upravljavec mora najprej dobro razmisliti ali je omogočanje takšnega dostopa smiselno in ali morebitne koristi odtehtajo dodatne varnostne grožnje, ki so pri takem pristopu neizbežno prisotne in ki jih mora ustrezno nasloviti upravljavec. IP v mnenju, ki ga podaja, predpostavlja da ustrezno pravno podlago za obdelavo zdravstvenih podatkov o pacientih že imate. Ključno vprašanje je zato, ali smete uvesti sistem oddaljenega dostopa do osebnih podatkov o pacientih s strani zdravnikov in kaj morate pri tem upoštevati. V osnovi gre torej predvsem za vprašanje (ne)ustreznosti zavarovanja osebnih podatkov pri obdelavi.Najprej je potrebno poudariti, da gre v primeru, ki ga opisujete, za obdelavo občutljivih osebnih podatkov. ZVOP-1 v
  7. členu določa, da so občutljivi osebni podatki tudi zdravstveno stanje posameznika. ZVOP-1 in tudi IP postavlja višje zahteve glede stopnje varnosti, ki jo je potrebno zagotoviti, ko gre za obdelavo občutljivih osebnih podatkov.Konkretno ZVOP-1 v
  8. odstavku izrecno določa, da so občutljivi osebni podatki med prenosom po telekomunikacijskem omrežju ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.Prenos podatkov od doma do bolnišnice do oddaljene lokacije (npr. doma) oziroma obratno se šteje kot obdelava osebnih podatkov. Četudi se izvede samo vpogled v podatke »na daljavo«, tehnično to pomeni, da so se podatki vsaj začasno prenesli iz strežnika v pomnilnik delovne postaje, prek katere je zdravnik dostopal do podatkov. Zapisano drugače, bolnišnica mora v tem primeru zagotoviti, da so podatki o pacientih med prenosom ustrezno šifrirani, priporočljivo je tudi, da so elektronsko podpisani. Šifrirana je lahko zgolj vsebina (podatki), ne pa komunikacijski tunel med delovno postajo (doma) in strežnikom (v bolnišnici), lahko pa je šifriran komunikacijski tunel. ZVOP-1 tega izrecno ne določa. V praksi je najbolj enostavna rešitev ta, da se uporabniki (npr. zdravniki) povežejo na strežnik (bolnišnice) prek zavarovanega navideznega zasebnega omrežja (VPN), ki mora biti konfigurirano tako, da zagotavlja šifriranje podatkov. Izbira šifrirnega algoritma je prepuščena upravljavcu, priporočljivo pa je, da se uporablja uveljavljene (in relativno varne) algoritme.Ta del je relativno jasen in enostaven. Zaplete se pri vprašanju povečanega tveganja, ki nujno nastane pri dostopanju do podatkov iz oddaljene lokacije. ZVOP-1 v
  9. členu glede zavarovanja osebnih podatkov pri obdelavi določa naslednje:

(1)Zavarovanje osebnih podatkov obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov tako, da se:
  1. varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema, vključno z vhodno-izhodnimi enotami;
  2. varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki;
  3. preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih;
  4. zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov;
  5. omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.
(2)V primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni preko telekomunikacijskega sredstva ali omrežja, morajo strojna, sistemska in aplikativno programska oprema zagotavljati, da je obdelava osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih podatkov.
(3)Postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov morajo biti ustrezni glede na tveganje, ki ga predstavlja obdelava in narava določenih osebnih podatkov, ki se obdelujejo.
(4)Funkcionarji, zaposleni in drugi posamezniki, ki opravljajo dela ali naloge pri osebah, ki obdelujejo osebne podatke, so dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju njihovih funkcij, del in nalog. Dolžnost varovanja tajnosti osebnih podatkov jih obvezuje tudi po prenehanju funkcije, zaposlitve, opravljanja del ali nalog ali opravljanja storitev pogodbene obdelave.Ob tem 25. člen ZVOP-1 še določa:
(1)Upravljavci osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalci so dolžni zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena tega zakona.
(2)Upravljavci osebnih podatkov v svojih aktih predpišejo postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določijo osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke.Kaj navedeno pomeni? Po eni strani to, da v zakonu ni jasno opredeljeno, kakšen nivo informacijske varnosti je pri obdelavi osebnih podatkov potrebno zagotoviti (določitev tega je dolžnost vsakega upravljavca in se presoja v odvisnosti od konkretnih okoliščin). Po drugi strani pa so jasni nekateri kriteriji in zahteve, ki jih upravljavec mora izpolnjevati.Predvsem mora določiti v internih pravilnikih, da možnost oddaljenega dostopa do podatkov o pacientih obstaja, določiti na kakšen način se izvaja, kako se dodeljujejo in odvzemajo pravice za oddaljen dostop, kakšen je postopek v primeru zlorabe teh pravic oz. vdora v sistem.Potrebno je še določiti, kdo bo skrbnik sistema za oddaljen dostop (ki vključuje mrežno opremo, konfiguracijo VPN omrežja, distribucijo geselnikov oz. gesel, dodeljevanje in odvzemanje uporabniških pravic, nadzor prijav, idr.). Prav tako se mora upravljavec odločiti, ali bo oddaljen dostop zdravnikom omogočal iz službenih delovnih postaj (npr. službenih prenosnih računalnikov, ki jih lahko imajo doma) ali iz zasebnih naprav. V primeru uporabe zasebnih naprav za oddaljen dostop (t.i. koncept BYOD) je naloga bolj kompleksna, saj vnaša dodatna tveganja tako za zasebnost kot tudi za varnost. V tem primeru je priporočljivo, da preberete smernice o uporabi zasebnih naprav v službenem omrežju, ki jih je IP objavil na svoji spletni strani in so dostopne na tej povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_BYODweb.pdfOdgovornost za (ne)ustrezno varovanje bo deljena. Na eni strani je upravljavec dolžan oceniti tveganje, presoditi, ali je izvedba varne oddaljene povezave realno izvedljiva oz. potrebna, prav tako je dolžan predpisati in izvesti ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju ustrezne stopnje varnosti. Na drugi strani pa mora zaposleni odgovorno ravnati, npr. tako, da na računalnik onemogoči dostop drugim družinskim članom, da skrbno varuje svoje geslo, da se ne povezuje v službeno omrežje prek javno dostopnih brezžičnih točk, da nemudoma prijavi morebitno odtujitev gesla ali sum zlorabe.Priporočljivo je, da si preberete še smernice o zavarovanju osebnih podatkov, prav tako dostopne na spletni strani IP:https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_zavarovanju_OP.pdfEden ključnih izzivov ustrezne varnosti pri oddaljenem dostopu je zagotavljanje sledljivosti, t.j. kdo je kdaj dostopal do katerih podatkov. Informacijski sistem bolnišnice mora že tako omogočati to možnost, v primeru oddaljenega dostopa pa je ta zahteva še bolj izražena, ker obstaja večje tveganje, da se nadzor nad obdelavo zdravstvenih podatkov, ko se ti enkrat znajdejo na oddaljeni lokaciji, zmanjša ali celo izgubi.Če zdravniki niso zaposleni v vaši bolnišnici, je seveda ključno vprašanje, ali sploh imajo ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov vaših pacientov. Če takšno podlago že imajo, jim načeloma lahko omogočite oddaljen dostop pod podobnimi pogoji kot prej omenjenim zdravnikom, seveda pa morate v pogodbi o pogodbeni obdelavi to možnost opredeliti, prav tako določiti razloge zanjo in varnostne ukrepe, ki jih boste pri tem izvedli tako vi kot zunanji zdravniki.Potrebno je poudariti, da možnost oddaljenega dostopa ne pomeni drugačne obdelave osebnih podatkov (npr. druge vrste osebnih podatkov, za drug namen, v drugačnem obsegu), pač pa gre za s tehnologijo podprto metodo dostopanja (in prenosa) do teh podatkov. Če obstaja ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, je praviloma dopustno omogočiti oddaljen dostop, res pa je, da je ob tem potrebno upoštevati zgoraj naštete zahteve, ker oddaljen dostop predstavlja povišano varnostno tveganje. Upravljavec mora najprej dobro razmisliti, ali je omogočanje takšnega dostopa smiselno in ali morebitne koristi odtehtajo dodatne varnostne grožnje, ki so pri takem pristopu neizbežno prisotne. Vendar pa ZVOP-1 oddaljenega dostopa (ob ustreznem upoštevanju naštetih zahtev) sam po sebi ne prepoveduje.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravil: mag. Matjaž Drev, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.