Oddaljen dostop zdravnikov do svojih službenih računalnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.04.2008 Številka: 0712-297/2008/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2008 prejel vaše e-sporočilo, v katerem sprašujete za mnenje v naslednji situaciji, cit: ''S strani našega zdravnika smo v Splošni bolnišnici ... prejeli zahtevek za dostop do zbirke z občutljivimi osebnimi podatki pacientov, ki se vodi v aplikaciji BIRPIS 21, na njegovem osebnem računalniku, ki ga ima na domu. S tem bi se omogočilo, da bi zdravnik v stanju pripravljenosti lahko od doma vpogledal v zdravstveno dokumentacijo bolnika - izvide. To naj bi potekalo tako, da bi se od doma priključil na računalnik v bolnišnici, ki vsebuje te podatke, delovalo pa bi tako, kot da bi delal na računalniku v bolnišnici in ne doma. Na računalnik v bolnišnici bi se povezal preko ikone na osebnem računalniku, ki bi bila zavarovana z osebnim uporabniškim imenom in geslom. Omogočen bi bil samo vpogled v podatke, ne bi pa bilo možno shranjevanje, niti tiskanje – VNC programi. Zagotovljeno bi bilo sledenje na firewall-u, kdaj se ji priklopil, kdo in za koliko časa.'' Prosim vas, da nam posredujete vaše mnenje, kakšne ukrepe smo kot upravljavec zbirke osebnih podatkov dolžni v tem primeru izvesti (npr. podpis izjave zaposlenega …), da bi se zagotovilo ustrezno varstvo osebnih podatkov. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
- Drugi odstavek
- člena ZVOP-1 določa, da se pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.
- Pooblaščenec priporoča, da se oddaljen dostop do informacijskih sistemov izvede na način, ki je primerljiv z rešitvijo, ki se uporablja za poročanje skupin primerljivih primerov (e-spp) Inštitutu za varovanje zdravja. O b r a z l o ž i t e v: I. Opredelitev pojmov Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje določbe
- člena, ki opredeljujejo postopke in ukrepe za zavarovanje občutljivih osebnih podatkov. Drugi odstavek
- člena ZVOP-1 namreč določa, da se pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. Pri občutljivih osebnih podatkih gre za podatke posebne narave, zato je potrebno preprečiti, da bi se z njimi seznanila nepooblaščena oseba, ali še huje, da bi jih lahko spremenila ali uničila. Podatke je tako potrebno varovati pred nepooblaščeno seznanitvijo med samim prenosom (kriptiranje), zagotoviti je potrebno celovitost in zaupnost vsebine, hkrati pa je na obeh straneh komunikacije potrebno zagotoviti avtentikacijo vira in ponora podatkov (elektronsko podpisovanje). Prav tako je zelo pomembno zagotoviti, da se podatki pošiljajo pravemu naslovniku, kar se pri uporabi elektronskih omrežij najpogosteje zagotavlja ravno s kriptografskimi metodami in elektronskim podpisom. Pri pošiljanju podatkov zaupne narave prek elektronskih komunikacijskih omrežij ni dovolj, da sporočilo zašifriramo, temveč mora varnostna aplikacija zagotoviti tudi naslednje lastnosti: zaupnost (angl. confidentiality), celovitost (angl. integrity), overjanje (angl. authentication), preprečevanje tajenja (angl. nonrepudiation), kontrolo dostopa (angl. access control). S pomočjo kriptografskih metod torej zagotovimo, da so podatki, ki se pošiljajo po elektronskih omrežjih, zaupni, torej da nepooblaščene osebe do njih nimajo dostopa in da pridejo od vira do ponora komunikacije v isti in neokrnjeni obliki. Po podatkih, ki so na voljo Pooblaščencu, rešitve, ki sodijo v sklop VNC omogočajo zgolj kriptiranje podatkov med prenosom, ne zagotavljajo pa tistih zgoraj navedenih varnostnih vidikov, ki se lahko zagotovijo z elektronskim podpisovanjem podatkov, ki ga zahteva drugi odstavek
- člena ZVOP-
- Avtentikacija uporabnika z uporabniškim imenom in geslom v tem oziru ne zadosti zakonskim pogojem. Z drugimi besedami, opisana rešitev ne more zagotoviti, da integritete vsebine, temveč zagotavlja zgolj njeno tajnost. Pooblaščenec je mnenja, da je potrebno dikcijo drugega odstavka
- člena tolmačiti tako, da se za elektronski podpis smiselno uporabljajo opredelitve iz področne zakonodaje, in sicer primarno določila Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 98/2004 - uradno prečiščeno besedilo; ZEPEP-UPB1). ZEPEP-UPB1 v
- členu določa, da je elektronski podpis niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali logično povezan z drugimi podatki, in je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika. Varen elektronski podpis je elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve (
- točka
- člena ZEPEP-UPB1): • da je povezan izključno s podpisnikom; • da je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika; • da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom; • da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka kasnejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi.
- člen ZEPEP-UPB1 določa, da je varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost Skladno z določbami
- in
- točke
- člena, je sredstvo za elektronsko podpisovanje nastavljena programska ali strojna oprema, ki jo podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa in ki izpolnjuje zahteve iz
- člena tega zakona. Ta določa, da morajo sredstva za varno elektronsko podpisovanje z uporabo ustreznih postopkov in infrastrukture zagotavljati naslednje:
- podatki za elektronsko podpisovanje morajo biti edinstveni in njihova zaupnost zagotovljena;
- podatkov za elektronsko podpisovanje ni mogoče v razumnem času ali z razumnimi sredstvi ugotoviti iz podatkov za preverjanje elektronskega podpisa, elektronski podpis pa je učinkovito zaščiten pred poneverjanjem z uporabo trenutno dostopne tehnologije;
- podpisnik lahko zanesljivo varuje svoje podatke za elektronsko podpisovanje pred nepooblaščenim dostopom. Podrobnejša merila za izpolnjevanje zahtev glede sredstev za varno elektronsko podpisovanje je potrebno iskati v okviru Uredbe o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje Ur.l. RS, št. 77/2000 s spremembami in dopolnitvami). Izjave in morebitni drugi načini sprejemanja odgovornosti za ravnanje s podatki torej ne morejo nadomestiti tehničnih zahtev, ki jih pri takšnem posredovanju upravljavcem nalaga ZVOP-1, zato je v prvi vrsti pomembno, da se občutljivi osebni podatki pri prenosu po telekomunikacijskih omrežjih zavarujejo tako s kriptiranjem kot z uporabo elektronskega podpisovanja. Pooblaščenec tako zaključuje, da morate v prvi vrsti izbrati takšno rešitev, ki zadosti zakonskim pogojem. Po informacijah, s katerimi se je v teku priprave mnenja seznanil Pooblaščenec, obstajajo določena neskladja glede terminologije, ki se uporablja za področje (varnega oz. naprednega) elektronskega podpisovanja. Pooblaščenec zato lahko glede tehničnih rešitev priporoča rešitev, ki bi bila primerljiva s tehničnimi specifikacijami, kot se uporabljajo za poročanje podatkov Inštitutu za varovanje zdravja v okviru Informacijskega sistema bolnišničnih obravnav - e-spp (uporaba kvalificiranih digitalnih potrdil na obeh straneh komunikacijske poti, uporaba https protokola ter dodatna zaščita z uporabniškim imenom in geslom). Kjer primerljiva rešitev (še) ni mogoča, se za vpogled v podatke priporoča uporaba VPN klientov, druge operacije nad podatki (pisanje, brisanje) pa morajo biti izvedene z uporabo elektronskega podpisovanja, s katerim se zagotovi avtentikacija uporabnika, ki takšne zahteve izvaja na daljavo. Pooblaščenec na koncu še ugotavlja, da vaše vprašanje odpira številna druga vprašanja, ki bi jih bilo potrebno reševati na sistemski način. Gre zlasti za postavitev ustreznih standardov za oddaljen dostop zdravstvenega osebja do osebnih podatkov, ki se obdelujejo v informacijskih sistemih zdravstvenih institucij, takšne standarde pa bi primarno morali izoblikovati ustrezni organi ob upoštevanju zakonskih zahtev. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026