Odpiranje pošte v podjetju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.08.2007 Številka: 0712-793/2007/2 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani! Prejeli smo vaše vprašanje z dne 28.08.2007, v katerem nas sprašujete: 1.) Ali lahko delodajalec odpre (ne elektronsko) pošto, ki v podjetje prihaja na ime zaposlenega, kljub temu da je na ovojnici navedeno ime in priimek, včasih tudi še pripis "osebno"? 2.) Ali lahko delodajalec brez vaše vednosti odpre ovojnice s seznamom klicev, opravljenih na službenem GSM? Delodajalec vam za uporabo službenega GSM telefona namreč plača račun do določene višine, presežek pa morate plačati sami. Če se ne strinjate, lahko po specifikaciji klicev, ki pridejo z računom s strani operaterja, pokažete, da je šlo za službene klice itd. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07 – ZUstS-A in 27/07 v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ad.1 Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da predstavlja pregledovanje (tudi elektronske) pošte, ki jo izmenjajo zaposleni v službene in zasebne namene, poseg v zasebnost v smislu
- člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS), ki zagotavlja tajnost pisem in drugih občil in v katero se lahko poseže samo, če zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pri tem velja poudariti, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega dometa
- člena Ustave RS, pač pa zgolj tisti del obdelave osebnih podatkov, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Napisano pomeni, da ZVOP-1 v skladu s
- členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje pa upoštevajoč določilo
- točke
- člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
- točke
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Posameznik pa je v skladu z
- odstavkom
- člena ZVOP-1 določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V skladu z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru odpiranje pošte, ki prihaja v podjetje na ime zaposlenega, ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
- točke
- člena ZVOP-
- Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da neupravičeno (brez privolitve) odpiranje tujih pisem, brzojavk ali kakšnih drugih tujih zaprtih pisanj ali pošiljk lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
- členu Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 63/94 s spremembami, v nadaljevanju KZ). Predlog za pregon zaradi suma kršitve tajnosti občil lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s kršitvijo tajnosti občil posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
- člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je bila posamezniku z neupravičenim odpiranjem pošte ali uporabo podatkov, navedenih v pošti, povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
- in
- člena OZ zahteva tudi odškodnino. Ad.2 Izhajajoč iz napisanega Pooblaščenec poudarja, da je delodajalcu z vidika v smislu varovanja zasebnosti prepovedano predvsem, da bi neovirano poslušal telefonske pogovore ali na kakšen podoben način posegel v zasebnost posameznika. Telefonska številka službenega telefona namreč sama po sebi ne predstavlja varovanega (osebnega) podatka, saj je last podjetja, pravne osebe, ki se kot taka po določbi
- in
- točke
- člena ZVOP-1 ne nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika. Prav tako glede na navedeno tudi klicane številke same po sebi še niso varovan osebni podatek, saj predstavljajo zgolj podatek, ki pripada nekomu, ki je v tem delu še nedoločljiv posameznik. Iz spiska klicev delodajalec namreč še ne bi uspel ugotoviti, kdo je bil klican, oziroma, komu konkretno telefonske številke pripadajo. Zato Pooblaščenec poudarja, da (klicane) telefonske številke in njihova uporaba v razmerju delodajalec – delavec ne more pomeniti varovanega osebnega podatka per se. Z vidika
- člena ZVOP-1, skladno s katerim se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, je pri tem v konkretnem primeru potrebno omeniti tudi Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 79/06, v nadaljevanju ZDR), ki v
- odstavku
- člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, kamor bi lahko sodilo tudi obračunavanje telefonskih stroškov in s tem povezana morebitna (odškodninska) odgovornost delavca ali delodajalca. Prav tako je delodajalec lahko kot nosilec telefonske številke tudi (edini) upravičen pridobiti izpisek telefonskih klicev od mobilnega operaterja. Namreč če delavec nima izrecnega delodajalčevega pooblastila, izpiska klicev od mobilnega operaterja ne bo prejel. Zato pridobitev izpiska klicev torej sama po sebi še ne pomeni, da je šlo za nedovoljeno obdelavo osebnih podatkov delavca, kot to podobno izhaja iz predhodno navedenega, da spisek telefonskih klicev delodajalcu še ne nudi nikakršne informacije o tem, koga je delavec klical, oziroma, komu pripadajo telefonske številke. Delodajalec se z vpogledom v spisek klicanih številk iz službenega telefona namreč seznani le s spiskom neznanih klicev posameznikov, ki v konkretnem primeru (še) niso določljivi in zato ne gre za obdelavo podatkov, ki bi jo ZVOP-1 po določilih
- člena varoval. Zato lahko delodajalec brez vednosti delavca, ki uporablja službeni telefon, vpogleda v specifikacije s seznamom klicev, opravljenih na službenem telefonu. Če pa bi delodajalec sam ugotavljal, komu številke pripadajo in bi zato klicani posameznik postal določljiv v smislu
- in
- točke
- člena ZVOP-1, pa bi glede na
- točko.
- člena ZVOP-1 že šlo za obdelavo osebnih podatkov. Za takšno ravnanje pa bi delodajalec z vidika
- člena ZVOP-1 že potreboval pravno podlago v zakonu, kot na primer zgoraj navedeni člen ZDR, ali osebno privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo. V nasprotnem primeru bi lahko nedovoljeno obdelavo osebnih podatkov pomenil tudi že sam vpogled delodajalca v seznam, če bi delodajalec vedel, komu telefonske številke s spiska pripadajo. Slednje pa seveda ne more veljati v primerih, ko so (klicane) telefonske številke in njihovi lastniki javno dostopne, na primer z objavo v telefonskih imenikih. Tako Pooblaščenec poudarja, da je vprašanje varstva zasebnosti v razmerju delodajalec – delojemalec vedno potrebno reševati primeroma, saj se v tem vprašanju sooča več nasprotujočih interesov – na eni strani interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi (torej tudi pravico, da to nadzira), na drugi strani pa je prisoten legitimen interes zaposlenega, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost ter zaupnost tudi na delovnem mestu (glej podrobneje Komentar Ustave, str. 401 in dalje). Zato Pooblaščenec meni, da lahko delodajalec vpogleda v seznam klicanih telefonskih številk. Ne sme pa ga (nadalje) obdelovati na način, da bi se ugotovilo, kdo je lastnik posamezne klicane številke, katerega ime in številka nista javno dostopna, brez ustrezne pravne podlage v smislu
- člena ZVOP-1, kamor sodijo tudi potrebe delodajalca v okviru zgoraj omenjenega
- člena ZDR (na primer povračilo stroškov službenih klicev). Izjemo od navedenega pa lahko predstavlja obdelava, predhodno določena z dogovorom ali v drugi obliki sporazuma o uporabi službenega telefona, oziroma seznanitev delavca z opisano možnostjo. Če takšnega sporazuma ni, je delodajalec precej omejen v okviru vpogleda v klicane telefonske številke in njihove obdelave. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. pravnik pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026