Odpiranje poštne pošiljke s strani delodajalca in razpolaganje s kreditno kartico - IPRS

Odpiranje poštne pošiljke s strani delodajalca in razpolaganje s kreditno kartico + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.06.2006 Številka: 0712-26/2006-2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani!Dne
4. 2006 smo prejeli vašo prošnjo za mnenje v zvezi z:
5. domnevno spornim sprejemanjem in odpiranjem poštnih pošiljk (ki vsebujejo poslovno plačilno kartico in osebno številko) s strani delodajalca, čeprav so te naslovljene na točno določeno osebo, ki je pri njem zaposlena in s tem domnevno neupravičenim posegom v zasebnost in kršitvijo predpisov s področja varstva osebnih podatkov in
6. domnevno spornim zadržanjem in razpolaganjem s poslovno kreditno kartico ter osebno številko s strani delodajalca.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
7. točke prvega odstavka
8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
9. in
10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ad 1Uvodno:Pravico do zasebnosti (oziroma njen specifičen element - informacijsko zasebnost) je v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika varstva tajnosti pisem in drugih občil ter z vidika varstva osebnih podatkov. Varstvo tajnosti pisem in drugih občil:Ustava RS v prvem odstavku
11. člena zagotavlja tajnost pisem in drugih občil kot posebno obliko (kategorijo) pravice zasebnosti (
12. člen Ustave). Pravica pisemske tajnosti ni absolutna (tako kot vse druge pravice je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava v tretjem odstavku
13. člena). Pravico je mogoče kršiti ne le v primeru, ko tretja oseba na nek nedovoljen način pride do komunikacijskega sredstva - pisma in se na ta način seznani z njegovo vsebino, temveč tudi, če se vsebina pisma brez dovoljenja javno objavi, pa to javnosti ni bilo namenjeno. Tudi naslovnika veže pošiljateljeva pravica pisemske tajnosti – toliko bolj, za kolikor bolj osebno pismo gre oziroma kolikor bolj se v pismu razkriva zasebnost pošiljatelja. Bistvo pravice pisemske tajnosti je vendarle v tajnosti vsebine pisma. Ustava govori o tajnosti pisem in drugih občil (
14. člen) - ali povedano širše, vsebine tistega, kar se prenaša z določenim sredstvom komunikacije. Pravno varstvo morebitne kršitve obravnavane pravice je zagotovljeno na kazenskopravnem in civilnopravnem področju. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku
15. člena določa elemente kaznivega dejanja »kršitve tajnosti občil« ter predpisuje sankcijo in sicer z naslednjo dikcijo: »Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev«. Pomembno je poudariti, da je kazenski pregon mogoč le na podlagi predloga oškodovanca. V civilnem pravu je pravica varovana v okviru splošnih pravil o odškodninski odgovornosti (kot možnost povrnitve škode za duševne bolečine nastale zaradi okrnitve osebnostnih pravic – t.i. nepremoženjska škoda). Kot je razvidno iz priložene kopije korespondenčne poštne pošiljke, gre za t.i. priporočeno pismo, ki pomeni zaprto pošiljko, ki se evidentira pri sprejemu in vročitvi. Naslovnik pošiljke ste bili vi, vendar na poslovnem naslovu vašega delodajalca (delodajalec je namreč uporabnik poslovne kartice). Po določbah
16. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) se priporočene pošiljke vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk. V vašem primeru je za prevzem pošiljke pooblaščen zakoniti zastopnik pravne osebe (delodajalca), zastopnik po zaposlitvi ali druga oseba, ki jo je pooblastil zakoniti zastopnik. Delodajalec je bil torej upravičen prevzeti pošiljko. Samo, če bi šlo za osebno vročanje po posebnih predpisih (npr. Zakon o splošnem upravnem postopku ali Zakonu o davčnem postopku) delodajalec ne bi bil upravičen prevzeti pošiljke. Omenjena osebna vročanja po posebnih predpisih pomenijo večjo stopnjo obveznosti osebne vročitve naslovniku (t.j. zagotavljajo večje varstvo naslovnika) kot je to v primeru priporočene poštne pošiljke, ki dopušča tudi nadomestno vročitev.Ob navedenem Pooblaščenec dodaja, da glede na določbo
17. člena ZInfP v konkretnem primeru ni pristojen za kvalifikacijo morebitne kršitve (oziroma presojo upravičenosti seznanitve z vsebino poštne pošiljke) in tudi ni pristojen za pregon ali sankcioniranje storilcev na kazenskopravnem, civilnopravnem ali upravnopravnem področju.Varstvo osebnih podatkov:Pravica do varstva osebnih podatkov predstavlja poseben vidik pravice do zasebnosti. ZVOP-1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Uvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi po ZVOP-
18. V
19. členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembne za razumevanje vašega primera oziroma za razumevanje dometa ZVOP-1:- Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Določljiva fizična oseba pa je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.); - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Kljub temu, da je vaš delodajalec vpogledal v zaprti pisemski pošiljki, ki sta bili naslovljeni na vas (t.j. na točno določeno osebo) na poslovnem naslovu delodajalca in pri tem ni bil upravičen domnevati, da pisemski pošiljki vsebujta poslovno kartico oziroma osebno številko, katerih uporabo je predhodno odobril, po mnenju Pooblaščenca ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov. S tem, ko je delodajalec prevzel poštno pošiljko ter se seznanil s podatki zapisanimi na kartici (osebno ime) in obvestilnem listku (osebna šifra) ni posegel v sistem varstva osebnih podatkov, ker se ZVOP-1, glede na uvodoma predstavljeno ureditev, omejuje na varstvo v zvezi z zbirkami osebnih podatkov. Zato seznanitev z osebnimi podatki v vašem primeru ne predstavlja neupravičene obdelave osebnih podatkov v smislu določb ZVOP-
20. Ad 2Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je poslovna kartica _______, ki jo izdaja ______ banka, kot članica in imetnica licence v sistemu _______ International, plačilna kartica z odloženim plačilom, ki omogoča brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev z denarjem podjetja ter dvigovanje gotovine. V pravnem razmerju, ki se vzpostavi z izdajo kartice je potrebno ločiti med »uporabnikom« kartice, ki je lahko gospodarski subjekt (gospodarske družbe, samostojni podjetniki…) ali druga pravna oseba kot delodajalec (splošni pogoji bank običajno govorijo kar o podjetju), ter »imetnikom«, ki je lahko vsaka polnoletna oseba v delovnem razmerju v podjetju, s katerim je banka sklenila posebno pogodbo o uporabi poslovne kartice. Vlogo za izdajo kartice obvezno potrdi podjetje, ki tudi določi mesečni limit porabe. Podjetje je tudi upravičeno spremljati izpiske mesečne porabe. Na podlagi povedanega Pooblaščenec pojasnjuje, da je torej podjetje tisto, ki določa komu od zaposlenih bo odobrilo uporabo poslovne kartice in kakšne bodo omejitve ter pogoji za njeno uporabo. Zaradi tega, dejstvo, da je delodajalec zadržal poslovno kartico in osebno številko, ki jo je banka naslovila na vas, ne sme biti sporno, saj bi delodajalec tudi v primeru, da bi kartico že uporabljali, njeno uporabo lahko kadarkoli preklical ali omejil. V primeru, da je s kartico na vaše ime v tem času (neupravičeno) razpolagal kdo drug, pa gre zgolj za kršitev pogodbe, ki je bila sklenjena s banko. Pogodbeno kršitev lahko »sankcionira« le banka, v skladu z določbami sklenjene pogodbe oziroma splošnimi pogoji poslovanja, ki so njen del. Ker posega v vašo premoženjsko sfero ni bilo (tako domnevamo), iz naslova neupravičene uporabe kartice nimate zahtevkov nasproti delodajalcu ali tretjim osebam. Vprašanje o tem, kdo je nosilec lastninske pravice na kartici (v konkretnem primeru je to banka), v ničemer ne vpliva na stališča podana v tem mnenju. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026