Odpoved naročniških razmerij v primeru smrti ter ažurnost evidenc - IPRS

Odpoved naročniških razmerij v primeru smrti ter ažurnost evidenc + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.04.2022 Številka: 07121-1/2022/410 Kategorije: --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta, OP umrlih Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nam zastavljate več vprašanj glede veljavnosti določenih delov splošnih pogojev poslovanja konkretnega operaterja elektronskih komunikacij. Vaša vprašanja se nanašajo predvsem na ažuriranje evidenc operaterja (zagotavljanje točnosti in ažurnosti) po smrti naročnika in vprašanje, kako je z odpovedjo vseh naročniških razmerij v primeru, ko obvestite operaterja o smrti v okviru ene (ali nekaterih) naročniških razmerij, ne pa v okviru vseh sklenjenih naročniških razmerij. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Splošna uredba o varstvu podatkov se ne uporablja za varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov. V veljavi ostajajo še določbe ZVOP-1, po katerih je upravljavec dolžan zagotoviti točnost in ažurnost osebnih podatkov v svojih evidencah. Ta obveznost (s področja prava varstva osebnih podatkov) pa ne pomeni, da mora operater prekiniti vsa naročnika razmerja; to je vprašanje obligacijskega prava. Obrazložitev Uvodoma vam pojasnjujemo, da IP ne sme analizirati konkretnih splošnih pogojev operaterja elektronskih komunikacij v neobveznem mnenju, saj lahko konkretne obdelave osebnih podatkov, ki izvirajo iz uporabe splošnih aktov upravljavca, presoja izključno v postopku inšpekcijskega nadzora. Prav tako se več vaših vprašanj v samem bistvu nanaša na vprašanja obligacijskega razmerja med dvema strankama, konkretno vprašanja, ki izhajajo iz sklenjenega naročniškega razmerja. Za te vidike oziroma za to pravno področje IP ni pristojen in tudi ne bi mogel vanje poseči, kar bo razloženo tudi v nadaljevanju. Odgovarjamo vam torej le na tista vaša vprašanja, ki sodijo v pristojnost IP in na katera lahko v neobveznem mnenju (torej izven konkretnega postopka inšpekcijskega nadzora) odgovorimo. Ali se za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ki so v posamezni zbirki osebnih podatkov upravljavca zbirk osebnih podatkov evidentirani, kot živi uporablja Uredba (EU) 2016/679? Uredba (EU) 2016/679 se skladno s prvim odstavkom
8. člena uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. Drugi odstavek
9. člena Splošne uredbe pa določa, da se uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije; s strani držav članic, kadar izvajajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 2 naslova V PEU; s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti; s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Odgovor na vaše vprašanje je torej, da se načeloma (razen če Splošna uredba ne določa drugače) za obdelavo osebnih podatkov »živih posameznikov« uporablja Uredba (EU) 2016/
10. Glede obdelave osebnih podatkov umrlih oseb pa IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov v uvodni določbi št. 27 izrecno določa, da se ta uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb, zato se na tem področju še vedno uporabljajo določbe ZVOP-
11. Glede vaših vprašanj o dokazovanju smrti naročnika z obvestilom o smrti in mrliškim listom ter uskladitvijo evidenc s podatkom o smrti Kot rečeno se Splošna uredba uporablja zgolj za žive posameznike, zato se v tem delu še uporabljajo določbe ZVOP-
12. Slednji ima sicer specialno določbo izrecno namenjeno varstvu osebnih podatkov umrlih posameznikov (
13. člen), ki pa govori zgolj o posredovanju osebnih podatkov umrlega in ne o zahtevi na primer do ažuriranja evidenc. O podobnem vprašanju je IP že izdal mnenje št. 07121-1/2021/934 (dostopno na https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/odpoved-pogodbe-z-operaterjem-po-smrti-uporabnika). ZVOP-1 pa nadalje v
14. členu določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, točni in ažurni. Upravljavec osebnih podatkov lahko pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v kontekstu obveščanja o smrti naročnika bi lahko imel operater v drugem odstavku
15. člena ZVOP-1, skladno s katerim se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, ali v tretjem odstavku
16. člena ZVOP-1, skladno s katerim se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Razumljivo je, da želi operater kot pogodbena stranka, nek dokaz za navedbe, ki vplivajo na pogodbeno razmerje. Kakšen dokaz in ali je ta potreben za vsako vrsto naročniškega razmerja, pa IP v neobveznem mnenju ne more presojati. Vsaka obdelava osebnih podatkov pa mora upoštevati načelo sorazmernosti iz
17. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Izpisek iz matičnega registra o smrti (lahko) vsebuje tudi podatke, obdelava katerih za namen kot ga navajate ni potrebna (na primer priimek in ime ter EMŠO ali datum rojstva zakonca umrlega). V kolikor nek dokument vsebuje osebne podatke, ki glede na namen niso potrebni in jih ne želite posredovati, lahko le-te prekrijete. Vaša vprašanja pa se nanašajo predvsem na vprašanje zagotavljanja ažurnosti zbirk osebnih podatkov, torej na situacijo, ko svojci umrlega sporočijo informacijo o smrti naročnika (skupaj z dokazili), da bi odpovedali vsa naročniška razmerja, ki so jim znani, operater pa ne odpove vseh naročniških razmerij, temveč zgolj eno oziroma nekaj. Za takšen primer svojcem umrlega ZVOP-1 ne daje varstva v smislu, da bi zahtevali ažurnost ali popravek netočnih podatkov, saj takšna pravica po
18. členu ZVOP-1 pripade le posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki. Če sumite, da upravljavec ne spoštuje obveznosti zagotavljanja točnosti in ažurnosti, lahko podate prijavo zaradi domnevno nezakonite obdelave osebnih podatkov (neobvezen vzorec prijave je dostopen na https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/ - prijava kršitve varstva osebnih podatkov). Obveznost zagotavljanja točnosti in ažurnosti pa ne pomeni nujno, da mora operater odpovedati vsa naročniška razmerja, saj se za to uporabljajo določbe sklenjene pogodbe in pripadajočjih splošnih pogojev ter splošna pravila obligacijskega prava. Ali je potrebno obravnavati posameznika kot človeka in ga celovito pokrivati v zbirki oziroma zbirkah naročnikov istega upravljavca zbirk osebnih podatkov? Upravljavec osebnih podatkov je dolžan zagotoviti zakonitost obdelave osebnih podatkov v vseh svojih evidencah, pri čemer se za varstvo osebnih podatkov umrlih uporabljajo določbe ZVOP-
19. Kot že rečeno mora upravljavec skladno z
20. členom ZVOP-1 zagotavljati točnost in ažurnost osebnih podatkov, ki jih obdeluje. Ali smo glede varstva osebnih podatkov umrlih oseb ob uveljavitvi Uredbe (EU) 2016/679 zadržali dosedanje višje stopnje varstva osebnih podatkov? Uvodna določba 27 Splošne uredbe navaja, da se ta uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb; v tem kontekstu se zato za varstvo osebnih podatkov umrlih uporabljajo določbe ZVOP-
21. Raven varstva osebnih podatkov ostaja torej s sprejemom Splošne uredbe nespremenjena. Ali se osebni podatki umrlih posameznikov varujejo po
22. členu Ustave RS, Konvenciji o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ZVOP-1 in drugih zakonih npr. Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in po Uredbi (EU) 2016/679? Kot že pojasnjeno, se osebni podatki umrlih varujejo v okviru še veljavnih določb ZVOP-
23. V skladu s
24. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) ima vsak posameznik pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa tudi, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Pravno varstvo na podlagi navedene določbe lahko pod določenimi pogoji zahtevajo tudi člani ožje družine pokojne osebe v okviru tako imenovane pravice do pietete. Pravica do pietete sodi v okvir posameznikove pravice do duševne integritete in je del njegove zasebnosti, pravica do zasebnosti pa je kot osebnostna pravica varovana tudi v Ustavi Republike Slovenije. To predvsem pomeni, da bi eventualno lahko na sodišču poskusili z zahtevkom za izbris osebnih podatkov umrlega iz evidenc upravljavca ali drugo upoštevanje dejstva smrti. IP pojasnjuje, da gre pri uveljavljanju osebnostnih pravic, ki presegajo pravico do varstva osebnih podatkov, za področje, ki je v domeni sodišč, IP pa za to ni pristojen. Na tem mestu še enkrat pojasnjujemo, da IP ne more komentirati vsebine pogodbenega razmerja, izvajanja določb pogodbe in pripadajočih splošnih pogojev operaterja. Tudi v primeru morebitno ugotovljene nezakonitosti obdelave osebnih podatkov se je glede vprašanja veljavnosti sklenjenih pogodb treba nasloniti na določbe obligacijskega prava. Za konec pa vas lahko napotimo še na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, ki je pristojna za reševanje sporov med končnimi uporabniki in operaterji elektronskih komunikacij (https://www.akos-rs.si/uporabniki-storitev/raziscite/spori-med-operaterji-oz-izvajalci-postnih-storitev-in-koncnimi-uporabniki). Morda vam bodo lahko svetovali ali pomagali glede sklenjenih naročniških razmerij ali posledic, povezanih s sklenitvijo oziroma neodpovedjo pogodb. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026