Odprta pošta - IPRS

Odprta pošta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.08.2007 Številka: 0712-738/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Delovna razmerja, Telekomunikacije in pošta Spoštovani! Dne
4. 2007 je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) prejel vaš dopis za mnenje glede varstva osebnih podatkov. V dopisu navajate sledeče: Glede na to, da so vsi vaši sodelavci na ... prejeli obvestila o obračunu plač (kar prejmete v posebnih kuvertah), vi do dne
6. 2007 za pretekli mesec še niste prejeli ničesar. Kuverte sprejme in razdeli ga. ..., ki dela v vložišču. V lanskem letu niste prejeli enega obvestila o obračunu plače, eno pa je bilo odprto. Prav tako niste prejeli nekaj pisem, ki so bila naslovljena na vaše ime. Za eno pismo ste seznanjeni, da je bil v njem stenski koledar, kar potrebujete na delovnem mestu. Ker se to zadevno poseganje nadaljuje in stopnjuje, prosite za posredovanje. Pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), med drugim pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. Iz vaših navedb izhaja, da se (ne)prejemanje pošte nanaša na vaše delovno mesto in ker ste zaposleni v javnem sektorju, velja za vas Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07; v nadaljevanju Uredba). Pooblaščenec ni pristojen za razlago določb Uredbe, kljub temu pa vam v nadaljevanju na podlagi
8. točke prvega odstavka
9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05-ZInfP, 51/07-ZUstS-A, 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) posreduje neobvezujoče mnenje. Varstvo tajnosti pisem in drugih občil: Vprašanje, ki nam ga postavljate, se nanaša na pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil, ki je določena v prvem odstavku
10. člena Ustave RS. Le-ta v prvem odstavku
11. člena zagotavlja tajnost pisem in drugih občil kot posebno obliko (kategorijo) pravice zasebnosti (
12. člen Ustave). Pravica pisemske tajnosti ni absolutna (tako kot vse druge pravice je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava v tretjem odstavku
13. člena). Za kršitev pravice gre ne le v primeru, ko tretja oseba na nek nedovoljen način pride do komunikacijskega sredstva - pisma in se na ta način seznani z njegovo vsebino, temveč tudi, če se vsebina pisma brez dovoljenja javno objavi, pa to javnosti ni bilo namenjeno. Tudi naslovnika veže pošiljateljeva pravica pisemske tajnosti – toliko bolj, za kolikor bolj osebno pismo gre oziroma kolikor bolj se v pismu razkriva zasebnost pošiljatelja. Bistvo pravice pisemske tajnosti je vendarle v tajnosti vsebine pisma. Ustava govori o tajnosti pisem in drugih občil (
14. člen) - ali povedano širše, vsebine tistega, kar se prenaša z določenim sredstvom komunikacije. Vprašanje posegov v komunikacijsko zasebnost je še posebej občutljivo v odnosu delodajalec – delojemalec, saj obstaja odprta dilema, kakšno stopnjo zasebnosti lahko delojemalec upravičeno pričakuje in kdaj pomeni poseg v komuniciranje zaposlenega poseg v nedotakljivost njegove zasebnosti. Na eni strani imamo interes delodajalca, ki ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi (npr. telefoni, računalniškimi omrežji), na drugi strani je legitimen interes zaposlenega, ki utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti in delno samostojnost in zaupnost tudi na delovnem mestu. Temu se pridružuje še interes zunanjih, tretjih oseb, ki z osebo na delovnem mestu komunicirajo glede zasebnih stvari. Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je v sodbi Halford v. Združeno kraljestvo odločilo, da je imela policistka pri uporabi službenega telefona pravico do pričakovanja zasebnosti. ESČP je torej jasno zapisalo, da ima posameznik pravico do varovanja zasebnosti tudi na delovnem mestu in pri uporabi službenih komunikacijskih sredstev. Vprašanje omejitve pravice do zasebnosti komuniciranja v delovnih in drugih zaprtih sistemih, pa bo vedno predstavljajo konkretno ustavnosodno vprašanje, ki ga bo potrebno podvreči splošnim ustavnim kriterijem presoje kolizije nasprotujočih si pravic in interesov, predvsem sorazmernosti med omejevanjem pravice in željo po dosegu legitimnega cilja (podrobneje glej Komentar Ustave republike Slovenije, ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 401 in nasl.). Pravno varstvo morebitne kršitve obravnavane pravice je zagotovljeno na kazenskopravnem in civilnopravnem področju. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju KZ) v prvem odstavku
15. člena določa elemente kaznivega dejanja »kršitve tajnosti občil« ter predpisuje sankcijo, in sicer z naslednjo dikcijo: »Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev«. Pomembno je poudariti, da je kazenski pregon mogoč le na podlagi predloga oškodovanca. V civilnem pravu je pravica varovana v okviru splošnih pravil o odškodninski odgovornosti (kot možnost povrnitve škode za duševne bolečine nastale zaradi okrnitve osebnostnih pravic – t.i. nepremoženjska škoda). Uredba v
16. členu določa, da javni uslužbenec, ki je določen za odpiranje pošte, ne sme odpreti pošiljke, ki je naslovljena na javnega uslužbenca in je na ovojnici navedeno, da se vroči osebno naslovniku. Navedena določba prepoveduje odpiranje pošte, ki je naslovljena na javnega uslužbenca in pri kateri že iz ovojnice pošiljke izhaja, da je zasebne narave. Delodajalec namreč nima nikakršne pravne (zakonske) podlage, da lahko vpogleda v zasebno pošto zaposlenega. Pooblaščenec meni, da v primeru, ko je pošiljka sicer naslovljena na javnega uslužbenca, ko pa iz ovojnice nedvomno izhaja, da gre za pošto, ki je službene narave (npr. to izkazuje glava, šifra in žig pošiljatelja), delodajalec to pošto lahko odpre. V primeru, da je delodajalec v dvomu, ali gre za zasebno ali službeno pošto, po mnenju Pooblaščenca, pošiljke ne sme odpreti. Vendar pri tem ne gre za kršitev določb ZVOP-
17. Ta namreč v skladu s
18. členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje pa upoštevajoč določilo
19. točke
20. člena ZVOP-1 namreč pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
21. točke
22. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V skladu z navedenim, Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru odpiranje plačilne kuverte brez soglasja naslovnika ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
23. točke
24. člena ZVOP-
25. V plačilni kuverti zapisani podatki, so bili glede na določilo
26. točke
27. člena ZVOP-1 obdelani, vendar zapisani v plačilni kuverti in vročeni prejemniku niso več del zbirke osebnih podatkov, ki jo vodi delodajalec ali nadrejeni oziroma niso namenjeni vključitvi vanjo, temveč so kot rezultat obdelave, zapisani v kuverti, že last naslovnika. V skladu z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru odpiranje pošte, ki prihaja v organ na ime zaposlenega, ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu
28. točke
29. člena ZVOP-1, kar pa seveda ne pomeni, da ne pride do kršitev drugih predpisov. Ob navedenem Pooblaščenec dodaja, da glede na določbo
30. člena ZInfP v konkretnem primeru ni pristojen za kvalifikacijo morebitne kršitve (oziroma presojo upravičenosti seznanitve z vsebino poštne pošiljke) in tudi ni pristojen za pregon ali sankcioniranje storilcev na kazenskopravnem, civilnopravnem ali upravnopravnem področju. Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da neupravičeno (brez privolitve) odpiranje tujih pisem, brzojavk ali kakšnih drugih tujih zaprtih pisanj ali pošiljk lahko pomeni tudi storitev kaznivega dejanja po
31. členu KZ. Predlog za pregon zaradi suma kršitve tajnosti občil lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s kršitvijo tajnosti občil posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
32. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je bila posamezniku z neupravičenim odpiranjem pošte ali uporabo podatkov, navedenih v pošti povzročena škoda, lahko posameznik od povzročitelja skladno z določbami
33. in
34. člena OZ zahteva tudi odškodnino. V dopisu prav tako navajate, da ne prejmete vseh poštnih pošiljk naslovljenih na vas, ter da je za sprejem pošte odgovorna oseba v vložišču. Uredba v poglavju »VI. Upravljanje z dokumentarnim gradivom« ureja delo glavne pisarne, sprejemanje pošte in vlog, odpiranje pošte, evidentiranje pošte in neevidenčno gradivo itd. Pooblaščenec ponovno navaja, da ni pristojen za izvajanje nadzora te Uredbe, temveč, da je za izvajanje Uredbe odgovoren predstojnik organa, za izvajanje v območni enoti oziroma drugi dislocirani notranji organizacijski enoti organa pa je odgovoren tudi vodja območne enote oziroma druge dislocirane enote. Nadzor nad izvajanjem Uredbe pa opravlja upravna inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za javno upravo (drugi odstavek
35. člena Uredbe). S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026