Odvetnikovo posredovanje OP strankam + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.08.2007 Številka: 0712-766/2007/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, prejeli smo vaše vprašanje z dne
- avgusta 2007, v katerem nas prosite: za mnenje in nasvet glede dopustnosti posredovanja informacij o dogajanjih na sodišču drugim strankam s strani odvetnika. Kot navajate, ste v sodnem sporu z s.p., ki ga zastopa odvetnik. Ta obvešča pisno dve stranki o vseh dogajanjih na sodišču. Menite, da ta dejanja odvetnika niso sprejemljiva in da z izdajanjem podatkov drugim krši vaše ustavne pravice do zasebnosti in etiko, na kar ste ga tudi opozorili. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS-A in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Iz vašega vprašanja ni mogoče razbrati, kakšne informacije razkriva odvetnik drugim strankam in ali gre v opisanem primeru za osebne podatke iz zbirk osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, zato vam odgovarjamo na splošno. Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v
- členu določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Tudi varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
- členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa že omenjeni ZVOP-
- Specifičen vidik splošne svobode izražanja v okviru sodnih postopkov predstavlja tudi javnost sojenja, ki je predvidena v
- členu Ustave in ki določa, da so sodne obravnave javne in da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon. Javnost sojenja torej obsega tako javnost sodnih obravnav kot javno izrekanje sodb, oba dela pravice do javnosti sojenja pa sta v prvi vrsti namenjena uresničevanju pravice do poštenega sojenja. Pravica javnosti sojenja pa ni absolutna, saj
- člen v zadnjem stavku vsebuje zakonski pridržek, na podlagi katerega je zakonodajalec pooblaščen, da določi izjeme, torej primere in pogoje, pod katerimi se javnost sojenja lahko izključi. Kot rečeno, je pravica do javnosti sojenja namenjena v prvi vrsti strankam v posameznem postopku, ki naj bi jim ob ostalih jamstvih zagotovila pošteno sojenje. Ta namen prihaja posebej do izraza v sodnih postopkih, kjer nasproti posamezniku nastopa država, predvsem v kazenskem postopku. Hkrati pa to pomeni med drugim tudi možnost poročanja medijev o sodnih postopkih. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v
- členu določa kot temeljno izhodišče, da je glavna obravnava javna,
- člen ZPP pa dopušča tudi izključitev javnosti z glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Poseben razlog za izključitev javnosti predstavlja tudi zagotovitev neoviranega poteka glavne obravnave. Sklep o izključitvi javnosti mora biti, v skladu z
- členom ZPP obrazložen in javno razglašen. Javni izrek sodbe ZPP ureja v
- členu, ki določa, da v primeru, kadar se sodba razglasi, njen izrek javno prebere predsednik senata in na kratko sporoči razloge sodbe. Izrek se prebere javno tudi v primeru, ko je bila javnost z obravnave izključena, vendar se lahko v takšnem primeru javnost deloma ali v celoti izključi pri razglasitvi razlogov sodbe. Podobno kot ZPP ureja javnost glavne obravnave tudi Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZKP), ki v
- členu določa, da je glavna obravnava javna, v skladu z
- členom ZKP pa se javnost glavne obravnave lahko (po uradni dolžnosti ali na predlog strank) tudi v celoti ali deloma izključi, če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti. Izrek sodbe se prebere javno, javno se pove na kratko njene razloge; če je bila javnost z glavne obravnave izključena, se izrek vselej prebere javno, javnost pa se lahko deloma ali v celoti izključi pri razglasitvi razlogov sodbe (
- člen). Konkretizacijo določbe iz
- člena ustave pa predstavlja ZVOP-1, ki v prvi točki
- člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z drugo točko
- člena določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov po določbi tretje točke
- člena ZVOP-1 pomeni, kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so: - avtomatizirano obdelani ali - so pri ročni obdelavi del zbirke osebni podatkov ali - so namenjeni vključitvi v zbirko podatkov. Definicija obdelave vsebinsko napolni tudi namen ZVOP-1, ki je določen v
- členu. Ta določa, da se s tem zakonom določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Navedeno pomeni, da ZVOP-1 varuje osebne podatke, ki so del neke zbirke, ne pa osebnega podatka, ki ni del neke zbirke. Peta točka
- člena ZVOP-1 določa, da je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo in združevanje podatkov. Strukturiran niz podatkov pa je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Iz vašega vprašanja ni mogoče razbrati, da bi šlo v vašem primeru za osebne podatke iz zbirke osebnih podatkov. V skladu z navedenim je zato Pooblaščenec mnenja, da primer, ko odvetnik v okviru opravljanja svojega dela stranki posreduje določene osebne podatke strank in drugih udeležencev postopka, ki niso del zbirke osebnih podatkov, ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu, tretje točke
- člena ZVOP-
- Kot rečeno, obdelani osebni podatki namreč, kolikor je mogoče razbrati iz vašega vprašanja, niso del zbirke osebnih podatkov, kot jo definira
- točka
- člena ZVOP-
- Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da lahko takšno razkritje pomeni med drugim kaznivo dejanje neupravičene izdaje poklicne skrivnosti v smislu Kazenskega zakonika (UL RS št. 95/2004, KZ), ki v
- členu določa, da se, kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je zvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Za ta dejanja pa se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti. Pregon se začne na zasebno tožbo. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim razkritjem podatkov o njem posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
- člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je bila posamezniku s takšnim razkritjem podatkov o njem povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
- in
- člena OZ zahteva tudi odškodnino. Pooblaščenec še opozarja, da Pooblaščenec ni pristojni organ za odločanje o morebitnih disciplinskih kršitvah odvetnika pri njegovem delu ali kaznivih dejanjih v zvezi z njim. Odvetnik mora namreč v skladu s
- členom Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, 24/96, 73/97, 24/01 in 111/05, v nadaljevanju ZOdv) varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka, ta dolžnost pa veže tudi druge osebe, ki delajo v odvetniški pisarni. Kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti pa predstavlja v skladu s prvo točko 77.b člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/00 in 48/01) hujšo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. Za odločanje o morebitnih disciplinskih kršitvah odvetnikov je pristojna Odvetniška zbornica Slovenije. Na podlagi vaših navedb ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je Informacijski pooblaščenec v vašem primeru pristojen, saj ne vemo, ali gre za osebne podatke, ki bi bili v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 del zbirke osebnih podatkov. Ne glede na navedeno, pa vam Pooblaščenec, v kolikor pa menite, da vam je bila s posredovanjem vaših osebnih podatkov s strani odvetnika kršena katera od osebnostnih pravic, da je prišlo do neupravičene izdaje poklicne skrivnosti ali pa vam je bila povzročena škoda, svetuje, da zoper odvetnika oziroma odvetniško pisarno vložite zasebno odškodninsko tožbo in zasebno kazensko tožbo ter ravnanje obeh prijavite Odvetniški zbornici Slovenije. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026